V Sloveniji danes obeležujemo dan krvodajalstva in se spominjamo dneva, ko so pri nas odvzeli in shranili prve enote krvi.

Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje z življensko pomembno tekočino.

Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom  krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropski vrh, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi.

Slovenija se lahko pohvali z dobro razvitim krvodajalstvom, dolgo in uspešno tradicijo, dobro zgrajenim sistemom krvodajalstva, zadostnim številom krvodajalcev in visoko pripravljenostjo ljudi za dajanje krvi.

Vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri

V Sloveniji 4. junija obeležujemo dan krvodajalstva, saj so na ta dan leta 1945 pri nas odvzeli in shranili prve enote krvi. Statistika pravi, da v naši državi vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. V ta namen so se v Europarku odločili, da bodo z organizacijo akcije darovanja krvi svoje obiskovalce osveščali o pomenu krvodajalstva in jih spodbujali k malemu, a plemenitemu dejanju, ki lahko rešuje življenja.

V Sloveniji krvi ne primanjkuje

»Ne moremo govoriti, da krvi primanjkuje, to bi bila napačna informacija. Mi skupaj z UKC Maribor skrbimo, da so zaloge krvi vedno konstantne,« pojasni Metod Dolinšek, sekretar Rdečega križa Slovenije pri Območnem združenju Maribor. Doda, da je reden krvodajalec lahko vsakdo, če pa se pojavi potreba po kakšni specifični krvni skupini pa Rdeči križ neposredno pozove tiste krvodajalce, ki ustrezajo iskani krvni skupini. Prav iz tega razloga Rdeči križ vabi ljudi na redne krvodajalske akcije, da uspe vzdrževati redno, stabilno zalogo krvi.

»Ugotavljamo, da ljudje še vedno dajejo kri, vendar krvodajalce delimo v dva tipa. Prvi so tisti, ki so krvodajalci postali že pred desetletji. Ti to svojo tradicijo negujejo in so tudi redni krvodajalci, kar pomeni da se odzovejo 3 do 4 krat letno. Drugi tip krvodajalcev pa so mlajši ljudje, ki se odzovejo, ko so vzpodbujeni, vendar pri njih ne zaznavamo te rednosti, ko bi sami 3 krat letno prišli darovati kri,«pove Dolinšek.

Kdo lahko daruje kri?

Kri lahko daruje vsak, ki je dobrega zdravja, star med 18 in 65 let in tehta vsaj 50 kilogramov. Prav tako je pomembno, da oseba v zadnjih mesecih ni imela večje operacije ali v zadnjem letu prejela transfuzije. Krvodajalci so lahko moški, ki vsaj tri mesece niso darovali krvi, in ženske, ki krvi niso darovale vsaj štiri mesece in v zadnjem letu niso bile noseče:

»Krvodajalec mora imeti še normalen pritisk in normalno raven hemoglobina, ki pri ženskah znaša 125 in moških 135 enot.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice