S projektom URBAN SOIL 4 FOOD poskušajo mestne odpadke uporabiti kot vir za proizvodnjo uporabne zemlje.

V urbanih okoljih je beton v veliki meri izpodrinil vrtičke, kjer so ljudje lahko pridelovali lastno hrano, zaradi potrošniško naravnane družbe pa ta okolja ustvarjajo tudi velike količine odpadkov. Društvo Aktiviraj se se je zato lotilo pilotnega projekta URBAN SOIL 4 FOOD, s katerim biološke odpadke, ki nastanejo v mestu, uporabijo kot vir za proizvodnjo rodovitne zemlje. V okviru projekta je nastal tudi urbani vrt pod Pekrsko gorco na obrobju Maribora. Na 12.500 kvadratnih metrih površine je okoli 70 vrtičkov, ki so jih ponudili v najem občanom.

Po selitvi v mesto ostala brez vrtička

Draga Turk je ena prvih najemnic urbanega vrtička pod Pekrsko gorco. Sama je odraščala na deželi, kjer je že kot otrok pomagala mami pri vrtnarjenju. Po selitvi v mesto je ostala brez vrtička in možnosti za pridelavo lastne zelenjave, kar jo je izjemno žalostilo. Zato je možnost za najem vrtička na obrobju mesta takoj pograbila in sedaj že obira prve sadove svojega dela.

»Narava ti bo dala nazaj vse, kar boš ti v njo dal,« pravi Draga.

A vrtnarjenje ni samo to, da poseješ, zalivaš in čakaš, da kaj zraste, pojasnjuje. Vrtnarjenje zahteva, da čutiš naravo, da veš, kako deluje in znaš njene darove tudi izkoristiti.

Dobre hrane si ne predstavlja brez domače zelenjave

Med prvimi najemniki urbanega vrtička je tudi Kristjan Klavžer, ki je sicer član društva Aktiviraj se ter je sodeloval pri vzpostavitvi urbanega vrtička pod Pekrsko gorco. Tudi on prihaja iz podeželskega kraja, v Maribor pa se je preselil v času študija. Kot pravi, naravnost obožuje dobro hrano in si je ne more predstavljati brez kakovostne domače zelenjave. To ga je tudi gnalo, da je sam postal najemnik enega izmed vrtičkov, kjer sedaj prideluje svojo lastno zelenjavo.

Kljub temu da projekti podprti v okviru evropske kohezijske politike predstavljajo enega izmed bolj oprijemljiv dokazov vpliva Evropske unije na vsakdanje življenje državljank in državljanov, pa se očitno tega, vsaj glede na raziskave, zaveda relativno malo Evropejcev. Namreč le dobra tretjina evropskih državljanov pozna projekte, ki so bili v njihovi regiji sofinancirani s strani različnih skladov v okviru evropske kohezijske politike. Tisti, ki pa te projekte poznajo, pa imajo do njih v veliki večini pozitiven odnos.

Konzorcij medijev TV IDEA, Sobotainfo.com, Mariborinfo.com in Ptujinfo.com izvaja projekt »Kohezijske zgodbe« v okviru katerega bomo v prihodnjem obdobju predstavljali zgodbe ljudi, ki jim je evropska kohezijska politika spremenila življenje.

Več informacij o evropski kohezijski politiki v Sloveniji je na voljo na tem naslovu.

Vsebina filma ne odraža nujno uradnega mnenja Evropske unije. Za navedene informacije in mnenja so odgovorni izključno avtorji filma.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice