Mariborski zdravnik potrjuje, da je na Štajerskem nadpovprečno število bolniških odsotnosti. Izstopajo tudi bolezni psihične narave, ki so posledica težkega socialnega stanja v tem delu države.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov v Sloveniji v minulem letu izgubljenih skupno 10.378.095 delovnih dni. To je za več kot pol milijona izgubljenih delovnih dni več kot v letu 2015.

Za več kot 44.000 je bilo tudi več primerov odsotnosti zaradi bolezni kot v letu prej. Povečalo pa se je tako število kratkotrajnih, kot tudi dolgotrajnih odsotnosti. Zavod za zdravstveno zavarovanje RS so nadomestila plače v letu 2016 stala več kot 285 milijonov evrov, kar je za skoraj 16 odstotkov več kot leta 2015.

Na Štajerskem nadpovprečno število bolniških odsotnosti

V vrhu po številu bolniških staležev pa je Štajerska regija, kar potrjuje tudi mariborski predstojnik za splošno zdravstveno varstvo Dejan Kupnik.

»V štajerskem predelu so ljudje kar precej bolni, v primerjavi s preostalimi regijami. To se kaže tudi pri bolniških odsotnosti. Na Štajerskem je nadpovprečno število tako kratkoročnih, kot tudi bolniških odsotnosti daljših od 30 dni,« je povedal Kupnik.

Slovensko povprečje pri kratkotrajnih bolniških odsotnostih je 6 dni, na mariborskem območju pa od 8 do 10 dni. Tudi pri dolgoročnih odsotnosti z dela zaradi bolezni prednjači štajerski del države. Bolniških odsotnosti, daljših od 30 dni, je namreč precej.

Zaradi socialne stiske več psihičnih težav

Zdravnik Dejan Kupnik meni, da se številke bolniških odsotnosti v zadnjih letih na mariborskem območju bistveno ne spreminjajo, temveč so več ali manj podobne. V večini gre za akutne okužbe, kot so bolezni dihal, prebavil in sečil. Zatem pa so na vrsti težave telesno-mišičnega sistema.

»Na Štajerskem je veliko bolniških odsotnosti zaradi psihičnih dekompenzacij, stresnih reakcij, depresivnih motenj. Vedno znova slišimo, da je štajerska regija zaradi številnih težav najbolj prizadeta tudi na zdravstvenem področju. Veliko je psihičnih težav,« še ugotavlja Kupnik.

Ta meni, da ljudje na Štajerskem ob delu hitreje zbolijo, kot drugje. Temu gre po njegovem mnenju pripisati tudi to, da je v naši regiji manj možnosti za delo. »Žal je vse povezano s finančnim aspektom,« še poudarja Kupnik.

Kupnik zavrača predloge ministrice

Ministrica za zdravje Milojka Kolar je pred časom podala nov predlog, da bi dolgotrajne bolniške odsotnosti preprečila tako, da bi osebni zdravnik delavca, ki je na bolniški dlje kot tri mesece, napotil k specialistu za medicino dela.

»Vsak tak ukrep je samo pavšalen, rešuje nastalo situacijo, ne odpravlja pa vzrokov. Ta specialist verjetno ne bi mogel boljše pomagati bolniku, kot mu je že osebni zdravnik. To je le gašenje požara,« se z ministričim predlogom ne strinja mariborski zdravnik.

Meni, da na stanje v slovenskem zdravstvu močno vpliva socialna in finančna slika v državi. Z napotovanjem od osebnih zdravnikov k specialistom se težava dolgotrajnih bolniških odsotnosti po njegovem mnenju ne bo rešila.

Da bi zniževali nadomestila je diskriminatorno

Močno ga je zmotil tudi ministričin drugi predlog, in sicer, da bi se bolniško nadomestilo po enem letu neprekinjene odsotnosti znižalo na 60 odstotkov osnove. To bi bolne le še dodatno udarilo po žepu.

»Gre za precej diskriminatoren ukrep. Niso vsi bolniki simulanti in ne moremo na tak način obravnavati nekoga, ki je že prizadet zaradi bolezni. To niso primerni ukrepi, zadeve bi morali reševati drugače,« je odločen Dejan Kupnik.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice