Beseda stres v današnji družbi odzvanja skoraj vsako dnevno. Vsi smo pod stresom, služba nam dela stres, otroci, partnerstvo in še kaj.

Vse se odvija hitreje in zahteve zunanjega sveta, se večajo in prehitevajo že same sebe. Stres kot takšen je v veliki meri zaznati samo v negativnem prizvoku, vendar zraven negativnega stresa, obstaja tudi pozitiven stres. Uravnovešanje, pozitivnega in negativnega stresa je ključ do boljšega počutja.

Kaj je stres?

Če si pogledamo stres bolj podrobno, je to odziv telesa na določen stresor. Stresorji so lahko različne stvari, na primer dogodki, odzivi ljudi, odgovornost, različne naloge in številne druge zahteve. Ljudje smo si raznoliki, zato se tudi odzivamo na enake zahteve popolnoma drugače. Odziv telesa na stresorje je močno pogojen z našim razvojem. Novejše raziskave kažejo, da se že dojenček v maternici pripravlja na okolje, v katerega se bo rodil. V smislu cikla budnosti, ravni stresnih hormonov matere in drugih biokemičnih reakcij v telesu mame, se določeni sistemski biokemični vzorci že zgradijo, preden se rodimo. Nadaljuje se z otroštvom, kakšnim stresorjem smo bili izpostavljeni, kakšne vzorce spoprijemanja smo razvili, zraven tega je odločilno tudi doživljanje travm - ogrožajočih dogodkov. Vse to nas določa in uravnava reakcijo telesa na fizičen ali emocionalni stres. Kar za nekoga predstavlja zagon za drugega zaton energije.

Stres v telesu se odraža tako, da povzroča številne biokemične reakcije, ki so posledica izločanja stresnih hormonov (kortizol, adrenalin, noradrenalin). Ta reakcija telesa, se nam pokaže v povišanem srčnem utripu in pritisku, boljšo prekrvavljenosti telesa ter poglobljenem dihanju. Vse to nam omogoča hitrejši telesni odziv in povečano moč, koncentracijo ter energijo v danem trenutku. Kadar te energije ne uporabimo za razreševanje in spoprijemanje z zahtevami v pozitivnem smislu, deluje proti nas.

Stres delimo na kratkotrajni pozitivni stres in kronični ponavljajoči se negativni stres. Če si predstavljamo, da človek živi v okolju, kjer je za njega veliko stresorjev, bo dokaj hitro fizično izgorel. To na biokemični ravni pomeni, da je telo v večni pripravljenosti na nekaj slabega in ogrožajočega. Raven kortizola je tako po večini konstantno povečan, kar prinaša negativne posledice za celoten organizem. Posledice kroničnega stresa se kažejo kot: utrujenost, napetost v mišicah, oslabljen imunski sistem, čustvena neuravnovešenost, nemotiviranost, pomakanje koncentracije, glavoboli in vrtoglavica.

Kako izstopiti iz negativnega stresa?

Da izstopite iz negativnega stresa je v prvi meri pomembno, da poiščete stresorje na katere vaše telo reagira. Določite ali stresorji prihajajo od zunaj ali od znotraj vas. Ali živite v preobremenjenem tempu okolice, ali živite v preobremenjenem tempu zahtev, ki prihajajo znotraj vas? Vsekakor ste pozabili nase in na trenutke oddih in miru, ki vam bi dali možnost regeneracije. Stres ne pretvorite v motivacijo in zagon, ki vam bi dajal energičnost za delo, ki vam je všeč ter druge športne aktivnosti.

Kadar človek dolgo živi v zahtevnem in nevarnem okolju te zahteve in občutja ponotranji in tako postanejo del njega. In zato tudi takrat, ko je možnost za oddih, zaplava v svoj notranji čustven svet, ki je pol zahtev in skrbi ter strahov, na katere telo reagira z stresom. Izhod iz začaranega kroga je da, se usmerite vase in poiščete aktivnosti, ki vas osrečujejo in sproščajo. Iskanje tega ravnovesja med akcijo in sproščenostjo, bo trajalo celotno življenje toda, tehtnica se vsekakor mora vedno vsaj za nekaj časa poravnati v ravnovesje.

Če kljub trudu in različnim strategijam obvladovanja stresa, še vedno čutite, da vam ne uspeva in imate občutek, da ste presenzibilni na vsak še najmanjši dražljaj, je čas da poiščete strokovno pomoč psihoterapevta in da raziščete zakaj je vaše telo pripravljeno na največjo grožnjo, že ob najmanjšem stresorju. Po večini takšna reakcija telesa, nakazuje na težko in travmatično preteklost, kjer je posameznik v resnici bil pod dolgotrajnim občutkom ogroženosti in še ni predelal čustvenih ran zato se vedno znova aktivirajo.

Eva Kokol, psihoterapevtka
spezializantka psihoanalitične psihoterapije/ dipl. iz psihoterapevtskih znanosti

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice