Zanimanje za izdelke iz zdravilnih rastlin je vse večje, opaža farmacevt in raziskovalec Samo Kreft, ki pa ob tem opozarja na previdnost pri nakupu tovrstnih izdelkov in upoštevanje stroke, saj naravno ni nujno vedno tudi zdravo.

Profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani Samo Kreft opaža, da zanimanje za naravne izdelke narašča, kar je po njegovi oceni dobro, saj s tem narašča tudi zanimanje za lastno zdravje in zdravo prehrano, poroča STA. 

Negativni vidik tega pa izhaja iz tega, da danes ljudje mnogo informacij pridobijo na spletu. Pri tem hitro dobijo občutek, da vedo več kot strokovnjaki, zato ne upoštevajo njihovih navodil in namesto sinteznih zdravil izberejo rastline, ki niso nujno vedno primerne oziroma so lahko celo nevarne, opozarja.

V tej dvostranski komunikaciji med ljudmi in stroko je še veliko možnosti za izboljšave, meni Kreft: »Pomembno je, da javnost spoštuje stroko, stroka pa mora razumeti predsodke ljudi, jih upoštevati ter jim na strpen in razumljiv način razložiti, zakaj je v določenih primerih vseeno dobro vzeti uradna zdravila ali pa se cepiti.«

Vse, kar je naravno, ni nujno vedno tudi zdravo, opozarja. Tudi v naravi najdemo zelo strupene rastline, posebej problematične pa so kronično strupene rastline, ki ob enkratnem zaužitju niso škodljive, na dolgi rok pa so lahko toksične. Ker so škodljivi učinki dolgoročni, jih ljudje ne opazijo oziroma ne povežejo s pravim vzrokom ter jih kljub dolgoročni škodljivosti uporabljajo.

O potencialno nevarnih rastlinah, ki lahko namesto zdravilnih učinkov povzročajo bolezen ali odpoved jeter, je Kreft skupaj s farmacevtsko Andreo Šetina pisal v nedavno objavljenem članku v Farmacevtskem vestniku. 

Kot sta zapisala avtorja, široka lekarniška in spletna ponudba zdravilnih rastlin v različnih izdelkih, ki zaradi pomanjkljivega nadzora nemalokrat zaobidejo varnostna priporočila, predstavlja enega večjih izzivov za farmacevtsko stroko.

V članku avtorja med drugim izpostavljata primere zdravilnih rastlin in spojin, za katere vemo, da imajo škodljive učinke ter lahko povzročijo okvaro jeter. To so denimo listi čajevca, aloja, sena in krvavi mlečnik, polajeva meta, navadni vrednik ter spojine pirolizidinski alkaloidi. Slednje se nahajajo v več kot 350 rastlinskih vrstah - med bolj znanimi so gabez, lapuh, repuh in grint - ter ob dolgotrajni uporabi poškodujejo jetra.

Zadnjih pet let po besedah Krefta ugotavljajo, da se ti alkaloidi pojavljajo tudi v izdelkih, pri katerih v predhodnih raziskavah niso bili zaznani. Raziskovalci domnevajo, da se tam znajdejo kot primesi, poroča STA.

Zaradi pomanjkljivega nadzora, zdravju škodljivih sestavin in onesnaženosti s težkimi kovinami je lahko še posebej nevarno nakupovanje izdelkov izven lekarn in na spletu. Kreft zato vsem svetuje, da kupujejo izdelke po čim bolj kontrolirani poti, najraje v lekarni, ter se »izogibajo tistim, ki preveč obljubljajo, saj čudežev ni«.

Kreft se je v preteklosti raziskovalno posvečal številnim zdravilnim rastlinam, trenutno pa največ raziskovalnega zanimanja usmerja v izvleček iz vej bele jelke, ki se je izkazal za učinkovitega na več področjih uporabe, poroča STA.

V sodelovanju z mariborsko medicinsko fakulteto so ugotovili zelo dobre učinke izvlečka iz veje bele jelke pri sladkorni bolezni, z ljubljansko medicinsko fakulteto pa raziskujejo učinke izvlečka na srčno-žilne bolezni. Raziskava na inštitutu za kozmetiko visoke šole za storitve (VIST) je pokazala tudi, da se pri zunanji uporabi izvlečka močno izboljša funkcionalnost in izgled kože, obetajoči pa so tudi rezultati raziskav izvlečka pri vnetnih boleznih in regeneraciji športnikov.

Meja med sinteznimi zdravili in zdravilnimi rastlinami preveč ostra

Kreft meni, da je meja med farmacevtsko domeno in sinteznimi zdravili ter ljudsko domeno in zdravilnimi rastlinami v glavah ljudi preveč strogo začrtana: »Ti dve domeni se mešata. Tudi farmacevtska industrija zdravilne rastline predeluje in prodaja, pri nekaterih boleznih pa zdravilne rastline vendarle ne morejo dosegati tako dobrih zdravilnih učinkov, kot jih lahko imajo sintezna zdravila.«

Kot primer je navedel atropin, alkaloid iz volčje češnje, ki se v medicini uporablja v anesteziji, kardiologiji, oftalmologiji in pri zdravljenju zastrupitev z organofosfati. Volčja češnja mora biti po besedah Krefta nujno v domeni farmacevtske industrije, ki jo ustrezno prečisti in odmeri, sicer bi bila nevarna.

Po drugi strani pa obstajajo tudi zdravilne rastline, ki so se v nekaterih primerih izkazale za bolj učinkovite od sinteznih zdravil. Tako se je denimo šentjanževka izkazala za bolj učinkovito pri zdravljenju najbolj pogostih tipov depresije, medtem ko pri nekaterih vrstah depresije še ni raziskovana ali pa ima celo slabše učinke.

Kreft zato opozarja, da potrebujemo predvsem kvalitetna zdravila: »Vsaka šentjanževka, ki jo bomo nabrali, namreč ne bo imela nujno dobrih učinkov. Biti mora enake kvalitete in uporabljena na enak način kot v raziskavah, ki so potrdile njene pozitivne učinke.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice