Strokovnjaki z Instituta Jožef Stefan so pripravili nove projekcije širjenja okužb z novim koronavirusom v Sloveniji in ocenili, kdaj bi lahko pri nas prešli v rumeno fazo sproščanja protikoronskih ukrepov.

Že v začetku poročila raziskovalci poudarjajo, da lahko epidemijo ustavimo in obvladujemo samo s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej.

»Modelske projekcije namreč ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa,« poudarjajo strokovnjaki Instituta Jožef Stefan.

Na Institutu Jožef Stefan izpostavljajo, da bi bilo potrebno epidemijo čim prej toliko zmanjšati, da bodo lahko epidemiologi sledili vsem stikom.

»To najbolj učinkovito omejuje širjenje virusa in bo močno olajšalo obvladovanje novega bolj kužnega seva, ko oziroma če se bo razširil,« so zapisali.

V drugem valu se je do zdaj okužila tretjina prebivalstva

Slovenski raziskovalci potrjujejo, da se epidemija pri nas počasi umirja. Ocenjeno reprodukcijsko število je v Sloveniji trenutno približno R=0,84, tedensko povprečje dnevno potrjenih oseb pa 848.

»Epidemiologi bodo lahko učinkovito spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih oseb padlo pod 300 na dan. S tem nam bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji. Pri trenutnih pogojih, ko je tedensko povprečje 848 in ocenjeno reprodukcijsko število R=0,84, bi lahko to stanje dosegli konec marca,« ugotavljajo raziskovalci instituta.

Pri tem ocenjujejo, da se je v prvem valu okužil približno vsak stoti prebivalec, tako je bil na vrhuncu prvega vala delež kužnih približno 0,35 odstotka prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec.

V drugem valu pa se je do zdaj okužila približno tretjina prebivalstva. Tako je po njihovih ocenah trenutno delež kužnih približno 3 odstotke prebivalstva oziroma približno vsak 30. prebivalec.

Število dnevno pozitivnih oseb počasi pada (foto: Institut Jožef Stefan).

Novi bolj kužen sev bi lahko postal dominanten konec aprila

V oceni pozitivnih testov, bolnišničnih obravnav in števila umrlih oseb so raziskovalci Instituta Jožef Stefan predpostavili, da smo z izvajanjem ukrepov spustili reprodukcijsko število na R=0,84.

Pri tem so upoštevali vpliv prekuževanja in cepljenja po starostnih kategorijah ter predpostavili, da je imunih štirikrat toliko kot potrjeno okuženih. 

V svoje napovedi so vključili tudi predpostavko, dad je v Sloveniji trenutno prisoten pretežno običajen sev in ne kakšen bolj kužen sev.

Zaenkrat so namreč vse specifične mutacije, značilne za angleški sev, odkrili le v vzorcih treh oziroma štirih oseb, ki so imele pozitivno epidemiološko anamnezo za potencialni vnos angleškega seva v Slovenijo, ne pa tudi v siceršnji populaciji. 

Vendar raziskovalci nakazujejo, da bi lahko novi bolj kužen sev postal dominanten konec aprila in takrat bi se lahko krivulje obrnile spet navzgor. Ocenjeni podvojitveni čas novega seva v trenutnih pogojih je namreč približno petnajst dni. Ampak negotovosti teh ocen so velike.

Krivulje bi se lahko konec aprila znova obrnile navzgor (foto: Institut Jožef Stefan).

V rumeno fazo bi lahko prešli v začetku marca

Trenutno smo v oranžni fazi. Za prehode med različnimi fazami morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer tedensko povprečje potrjenih primerov in število hospitaliziranih. Institut Jožef Stefan ocenjuje, da bi lahko, ob enakem trendu razvoja epidemije, v rumeno fazo prešli v začetku marca.

Pri tem so uporabili enake predpostavke kot v prognozi razvoja epidemije, niso pa upoštevali vpliva sproščanja ukrepov v oranžni fazi na nadaljnji potek epidemije.

V spodnji tabeli so zbrani pričakovani datumi prehodov med fazami, pri tem pa je potrebno vzeti v obzir tudi velike negotovosti za vse izračunane datume, saj je potek epidemije odvisen od ljudi in ukrepov.

Gre le za oceno datuma do naslednjega prehoda, saj je potek epidemije odvisen od sproščanja oziroma sprejemanja ukrepov v trenutni in prihajajoči fazi (foto: Institut Jožef Stefan).

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice