Vsak drugi odrasli Slovenec se prehranjuje pretežno nezdravo. Kako natančno sploh beremo informacije na živilih in kaj najpogosteje preverjamo?

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje CINDI (2016) je pokazala, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače, kar je vsekakor spodbudno.

Delež odraslih, ki redno zajtrkujejo, je od leta 2001 do leta 2016 porasel z 58 na 62 odstotkov. 

Pozitivne premike nakazuje tudi zadnja raziskava o vedenju otrok in mladostnikov (HBSC, 2018), saj vse več otrok redno zajtrkuje, uživa sadje in zelenjavo ter popije vse manj sladkanih pijač. Prav tako se z več telesne dejavnosti izboljšuje obvladovanje debelosti med otroci. 

Kljub temu se v Sloveniji v povprečju še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili. 

Izjemnega pomena pri izboljšanju stanja so pametne izbire posameznikov že ob samem nakupovanju. Žal pa v Nacionalnem inštitutu ugotavljajo, da se slovenski potrošniki tudi ob zagotavljanju visokih standardov informiranja z ustreznim označevanjem živil vedemo kot slabše ozaveščeni.

Najpogosteje preverimo ceno in rok uporabe

Glede na podatke nacionalne prehranske študije SI.Menu 2017/18 danes sicer natančneje spremljamo informacije na živilih, kot smo to počeli pred desetimi leti. Pri tem največ pozornosti posvečamo naslednjim podatkom:

  • Rok uporabe in cena sta še vedno informaciji, ki ju najpogosteje preverjamo. 
  • Sledi navedba proizvajalca ali blagovne znamke, kar lahko pripišemo iskanju zaupanja. 
  • Vse več potrošnikov zanimajo tudi z zdravjem povezane informacije, na primer ekološka pridelava, odsotnost gensko spremenjenih organizmov in prisotnost konzervansov. 
  • Žal pa še vedno preredko preverjamo hranilno tabelo, prehranske in zdravstvene trditve ter druge oznake, po katerih prepoznamo višjo prehransko vrednost. Prav te so namreč ključno vodilo za izbiro prehransko ustreznejših živil glede na naše prehranske potrebe. 
  • Ravnamo se pa seveda tudi po dobrem okusu, ki je še vedno najpomembnejša lastnost hrane. V samem vrhu se ji pridružuje še lokalno poreklo, ki priča o večji občutljivosti potrošnikov na tem področju.

Ključno je prepoznavanje zdravih izbir

S spreminjanjem nakupovalnih in prehranjevalnih navad lahko izboljšamo svoje zdravje in kakovost življenja, poudarjajo v NIJZ. Pomembno je torej strukturirano ozaveščanje, ki temelji na znanstveno potrjenih dokazih:

»Otroke in potrošnike je treba opremiti z veščinami za prepoznavanje zdravju koristnih izbir in jim te izbire tudi narediti lažje dostopne. Ne smemo pa pozabiti tudi na veščine priprave uravnoteženega obroka, ki bo ustrezal našim individualnim potrebam in zdravstvenemu stanju.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice