Klemen Jaklič je ustavni sodnik, ki je med drugim predaval na Harvardu, Cambridgeu in Oxfordu.

Jaklič trenutno poleg tega, da je ustavni sodnik, predava na poslovni fakulteti Katoliškega inštituta.

»Tam predavam predmet, ki se imenuje Gospodarska in socialna pravičnost. To pa je predmet, ki sem ga več let predaval tudi v ZDA na univerzi Harvard in je pripravljen po tamkajšnjih vzorcev. Pravzaprav sem ga samo prenesel sem.«

Diplomiral je na ljubljanski pravni fakulteti, magistriral na Harvardu, doktoriral pa je iz ustavnega prava, in sicer na Univerzi Oxford, kasneje pa še enkrat na Harvardu. Ob tem pa kot zanimivost pripomni: 

»V času magistrskega študija sem osvojil angleški jezik do te mere, da sem lahko strokovno pisal in se normalno pogovarjal. Potreboval pa sem nekako petnajst let v ZDA in pet let v Angliji, da sem se zares začel počutiti domače tudi v angleškem jeziku.«

Kot pravi, se odgovori v ustavnem pravu skrivajo v različnih teorijah.

»Vselej se gibljem v področju ustavnega prava, ampak široko razumljeno. To pomeni, da me zanese tudi v filozofske in moralne teorije. Kajti različni odgovori v ustavnem pravu koreninijo v globinah filozofije, moralne teorije in teorije pravičnosti. Tukaj so odgovori, zakaj ima kakšen sodnik takšno stališče, drugi pa drugačno.«

Slovenska ustava je dobra

Nato sta se dotaknila tudi slovenske ustave. Dora je Jakliča povprašal o tem, ali je slovenska ustava boljša ali slabša v primerjavi z ameriško, nemško in ostalimi.

»To je zelo kompleksno vprašanje. Naša ustava je zelo dobra, to ni vprašanje. Zgleduje se seveda po drugih ustavah, večinoma slišimo, da se je zgledovala po nemški ustavi. To je že vse res, toda tudi nemška se je zgledovala po drugih ustavnih ureditvah. To je tradicija. Ko po Rimu vstopi demokratičen del tradicije, francoska revolucija, ameriška demokratična revolucija, potem vznik ameriške ustave z listino pravic. To je bil močan vir tudi drugih držav. Pravica do doma, da ti ne preiskujejo dom kar tako, izvira iz povsem konkretne situacije, ko so Američani tihotapili blago, pa so jih Britanci kot kolonialna velesila preiskovali in so imeli britanski vojaki možnost vstopiti v katero koli ameriško hišo. Ko so se Američani osamosvojili, so med drugim zapisali v ustavo, da ne sme nihče vstopit v hišo, razen z nalogom in ko sta prisotni dve priči.«

Kot pravi, je potrebno stvari posodabljati.

»Noben, še tako velik mojster ustavnega prava, ne more predvideti pravilno vseh situacij za naprej. Zato se je vedno potrebno spraševati iz prakse, in sicer o tem, ali je še kaj kar bi lahko posodobili, da bi bili bolj učinkoviti kot država. Pa tudi, da bi bilo sodstvo bolj neodvisno.«

Slovenija še ni povsem demokratična država

Govora je bilo tudi o Evropski uniji, za katero Jaklič pravi, da stvari niso bile zapeljane v idealno smer

»Evropa ni idealna in ni stvari idealno zapeljala. Evropa še ni razvita do te mere, da bi jo lahko imenovali demokracija. To tudi mene, kot popolnoma prepričanega demokrata, zelo moti. Zato pravim, da ne bi bilo dobro, da bi birokracija na evropski ravni zamenjala nacionalno demokracijo.«

Dora je Jakliču zastavil tudi vprašanje, če je Slovenija demokratična država.

»Demokratična država je tako kot pravna, se pravi je stvar stopnje. Naša država je še vedno tranzicijska demokracija. Kadar predpogoji svobodnega oblikovanja volilne volje niso izpolnjeni, takrat ne gre za polno demokratično družbo. Takrat gre za ambicijo priti tja. Eden od predpogojev je tudi medijska pluralnost, pluralnost na področju izobraževanja in še mnogo tega.«

Več pa v zanimivem pogovoru, kjer sta se Dora in Jaklič dotaknila ravno medijske pluralnosti, govora pa je bilo tudi volilnem procesu v ZDA. Vabljeni k ogledu.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Ne, Klemen, ... (nepreverjen)

Starejše novice