Alergijski kažipot na pregleden način izpostavlja najpogostejše povzročitelje alergije na cvetni prah in posebej izpostavlja tako imenovane navzkrižne alergije.

V opisnem delu pa Alergijski kažipot predstavlja še tipične simptome, preventivne ukrepe in načine zdravljenja v primeru diagnosticirane alergije na cvetni prah. 

Zdravstvene težave, s katerimi se soočajo mnogi, so velikokrat sezonsko pogojene. Tako je tudi v primeru alergije na cvetni prah, ki jo v pogovornem jeziku poznamo kot seneni nahod.

Ne poznamo točnega vzroka, zakaj se pri ljudeh razvije alergija in zakaj čez noč izgine 

Za alergijo na cvetni prah trpi od 20 do 30 odstotkov prebivalstva. Najpogostejše alergije na cvetni prah so alergije na lesko in brezo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na cvetni prah breze in trav preobčutljivih 54 odstotkov odraslih bolnikov s senenim nahodom ali astmo, sledijo trave z 51 odstotki, oljka s 26 odstotki in ambrozija s 4,3 odstotki.

Alergijski kažipot

Zaradi lažjega razumevanja in pravočasnega ukrepanja zoper to nadležno zdravstveno težavo, sta dve nevladni organizaciji združili moči in razvili inovativni projekt Alergijski kažipot.

Pobudnik tega projekta nastopa tukaj v dvojni vlogi, saj je predsednik obeh nevladnih organizacij, in sicer Hortikulturnega društva Maribor in Zveze Slovenska unija pacientov.

Obe nevladni organizaciji s sedežem v Mariboru imata med članstvom strokovnjake iz različnih področij. V okviru tega projekta so svoja znanja dali na razpolago diplomirana medicinska sestra Zvezdana Maurič Vražič, specialistka klinične dietetike Mateja Krajnc in licenciran varuh gorske narave Borut Ambrožič.

Gre za skupen projekt Hortikulturnega društva Maribor in Zveze Slovenska unija pacientov v sodelovanju z Zdravstvenim domom Adolfa Drolca Maribor.

Zaradi alergije na cvetni prah oziroma pelode se pogosto pojavijo še križni alergeni. To pomeni, da organizem alergika še dodatno reagira na določene prehranske alergene, ki so podrobneje predstavljeni v Alergijskem kažipotu.

»Alergenost posameznih vrst cvetnega prahu je lahko od zelo visoke, do zelo nizke. Od tega je odvisna tudi teža simptomov, ki pestijo alergike. Poznavanje teh je v času, ko se še vedno soočamo s posledicami širjenja bolezni covid-19 izrednega, morebiti tudi življenjskega pomena. Nekateri simptomi, kot so kašelj, solzenje in podobno, so namreč podobni temu nevarnemu virusnemu obolenju. Koledarsko gledano so najbolj izpostavljeni meseci za alergike marec, april, maj, junij ter avgust in september. To je seveda pogojeno s časom cvetenja dreves, trav in plevelov, ki so glavni povzročitelj težav alergikov na cvetni prah,« ob tem izpostavlja Borut Ambrožič, pobudnik in vodja projekta.

Priporočila za zmanjšanje izpostavljenosti alergenom, ki povzročajo alergijo na cvetni prah

Pomembno pri zdravljenju alergije je izločitev alergena. To je v primeru alergij na cvetni prah oziroma pelod težko ali skoraj nemogoče. Vsak mora najprej prepoznati, kateri alergen mu povzroča težave.

To lahko najbolj odgovorno stori s pomočjo svojega izbranega osebnega zdravnika. Ta bo opravil začetno diagnostiko, svetoval in predpisal simptomatsko terapijo, bolnika bo spremljal in ga po lastni strokovni presoji tudi ustrezno napotil k specialistu pulmologu oziroma alergologu.

Pri specialistu alergologu se opravijo dodatna diagnostična testiranja ter spremljanje in zdravljenje hujših alergijskih bolezni.

Ob spremljanju koledarja cvetenja ter v obdobju cvetenja pa si lahko pomagamo z določenimi ukrepi, kot so:

  • zmanjšati zadrževanje na poljih, travnikih, v gozdovih in parkih,
  • zmanjšati zadrževanje na področjih, kjer rastejo alergene rastline, za katere vemo, da nanje reagiramo z alergično reakcijo,
  • omejitev sprehodov na prostem na čas, ko dežuje ali neposredno po dežju,
  • zadrževati se v zaprtih prostorih, ki jih ne zračimo zjutraj in zvečer,
  • zmanjšati, če je možno tudi odpovedati delo na polju, vrtu, v gozdu in parkih,
  • zmanjšati, ali če je možno tudi odpovedati, športne aktivnosti v teh okoljih,
  • redno umivanje las, zlasti pred spanjem, saj se pelod ponoči lahko iz posteljnine prenese v oči, nos in pljuča,
  • redno zračenje in odlaganje oblek, ki jih nosimo čez dan, v prostorih, kjer ne spimo,
  • če je možno, namestitev posebnih okenskih mrež na spalnična okna, ki ne prepuščajo pelodnih zrn,
  • izogibati se sprehodov na prostem v jutranjem in opoldanskem času, ko je v zraku največ peloda, v urbanih predelih pa je večja koncentracija peloda v večernem času,
  • izogibati se zračenja bivalnih in delovnih prostorov v času, ko je koncentracija peloda največja,
  • izogibati se ali zmanjšati zračenje avtomobila,
  • izogibati se ali zmanjšati uporabo klime v avtomobilu, zaradi vnosa peloda prek klimatske naprave v avtomobil,
  • razmisliti o montaži posebnega pelodnega filtra v klimatsko napravo avtomobila, v kolikor je to mogoče,
  • preživljati čas v hribih, gorah ali ob morju, kjer je manj peloda, v kolikor je to mogoče,
  • redno pomivanje tal in ostalih površin v bivalnem in delovnem okolju.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice