V Sloveniji je v 2017 nastalo skoraj 131.800 ton odpadne hrane ali povprečno 64 kilogrami na prebivalca. Polovico odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva.

Količina odpadne hrane se je v obdobju 2013 - 2016 povečevala, v 2017 pa je glede na prejšnje leto nekoliko upadla. V 2017 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane ali 4 odstotke manj kot v 2016, ko jo je zavrgel povprečno 67 kilogramov, in hkrati 11 odstotkov več kot v 2013, ko jo je zavrgel povprečno 57 kilogramov, ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije.    

Od skoraj 131.800 ton odpadne hrane –  toliko smo je namreč proizvedli v Sloveniji v 2017 – je bilo po oceni 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. 62 odstotkov odpadne hrane so bili neužitni deli, na primer kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine, ki se jim večinoma ne da izogniti. 

Od kod pride odpadna hrana?

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. V 2017 so gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane; v primerjavi z 2016 je bila ta količina za nekaj več kot odstotek manjša, v primerjavi z 2013 pa za nekaj več kot 7 odstotkov večja. 

Tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, na primer v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. V teh dejavnostih je v 2017 nastalo nekoliko manj kot 40.600 ton odpadne hrane, kar je skoraj 8 odstotkov manj kot v 2016 in skoraj 6 odstotkov več kot v 2013. 

Nekoliko več kot desetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe in drugo. V 2017 je v tej dejavnosti nastalo okoli 13.100 ton odpadne hrane ali skoraj 10 odstotkov manj kot v 2016, ko je v omenjeni dejavnosti nastalo okoli 14.500 ton odpadne hrane, ugotavlja Statistični urad. 

Malo manj kot desetina odpadne hrane nastane pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane). V 2017 je v tej dejavnosti nastalo skoraj 10.500 ton odpadne hrane, kar je okoli 2 odstotka manj kot v 2016, vendar pa hkrati za skoraj 32 odstotkov več kot v 2013. Ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano. 

Kje konča odpadna hrana? 

Po podatkih statističnega urada odpadna hrana, ki konča v sistemu ravnanja z odpadki, se v največji meri predela v bioplinarnah, sledi predelava v kompostarnah. Delež odpadne hrane, ki se je predelala v bioplinarnah, se je v obdobju 2013 - 2016 povečeval (s 35 odstotkov v 2013 na 48 odstotkov v 2016), v 2017 pa je nekoliko upadel (na 46 odstotkov). Delež odpadne hrane, ki se predela v kompostarnah, se je v letih od 2013 do 2017 gibal med 29 in 34 odstotki. V 2017 se je v kompostarnah predelalo skoraj 39.600 ton odpadne hrane ali 30 odstotkov v tem letu nastale odpadne hrane. 

Po letu 2015 je treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Delež odpadne hrane, ki se pred odlaganjem biološko stabilizira, se je v obdobju 2013 - 2017 povečal in je v 2017 znašal 22 odstotkov. 

Drugo ravnanje z odpadno hrano zajema postopke, kot so sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja, drugi postopki biološke predelave ter odlaganje. V obdobju 2013 - 2017 se je zmanjšal delež drugega ravnanja z odpadno hrano (s 23 odstotkov v 2013 na 2 odstotka v 2017), predvsem zaradi zmanjševanja količin neposredno odložene odpadne hrane, ugotavlja statistični urad. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice