Kar 16.000 odsevnih teles bodo razdelili pešcem po vsej Sloveniji, vse do 13. oktobra pa bodo policisti izvajali poostren nadzor prometa. Zakaj?

Namen nacionalne preventivne akcije Bodi viden - bodi previden je izboljšati varnost pešcev. Ti namreč spadajo med ranljivejše udeležence v prometu, sploh otroci in starejši.

Ni naključje, da akcijo organizirajo jeseni. Prav v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi krajši, vidljivost je slabša, ceste pa pogosto spolzke, se namreč zgodi največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev.

Kar 93 odstotkov pešcev ne uporablja nobenega odsevnika

Letos je kar devet od skupno enajstih umrlih pešcev umrlo v temnem delu dneva.

»Podatki za petletno obdobje (2014-2018) sicer kažejo, da približno dve tretjini pešcev (47 od 75 umrlih pešcev oziroma 63 odstotkov) umreta v temnem delu dneva, ko je vidljivost slabša. Nihče izmed umrlih pešcev v obdobju od leta 2014 dalje ni imel odsevnega telesa,« so povedali na Policiji.

V Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa so leta 2017 opravili pilotno opazovanje pešcev. Le 1,2 odstotka pešcev je imelo kresničko ali odsevni trak, 4,2 odstotka je imelo neko drugo odsevno površino, kar 93 odstotkov pešcev pa ni uporabljalo nobenega odsevnika.

Črna statistika: Največ pešcev umre pri pravilnem prečkanju ceste

Letos je na slovenskih cestah umrlo 11 pešcev, od tega šest v naselju, trije na cestah izven naselja in dva na avtocesti.

Trije pešci so letos umrli pri pravilnem prečkanju vozišča, dva pri nepravilnem prečkanju vozišča, dva pri hoji ob cestišču in dva pri prečkanju avtoceste.

Od sedmih letos umrlih pešcev, ki so bili sami povzročitelji prometne nesreče, so bili kar štirje pod vplivom alkohola, eden pa tudi pod vplivom prepovedanih drog.

»Povprečna stopnja alkohola pri umrlih je visoka, kar 1,62 grama na kilogram,« kažejo podatki policije.

Vir: Agencija za varnost prometa

Kako poskrbeti za svojo varnost?

Pešci morajo poskrbeti, da bodo v prometu vidni. Nosijo naj svetla oblačila in odsevne trakove ali kresničke. Upoštevajo naj prometne predpise in cesto prečkajo le na označenih prehodih za pešce. Hodijo naj po pločnikih ali ob levem robu vozišča v smeri hoje. Trudijo naj se predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu. Še namig: po raziskavah se reakcije pešcev ob uporabi mobilnih telefonov zmanjšajo celo do 60 odstotkov.

Vozniki motornih vozil naj pešcem odstopijo prednost, hitrost vožnje pa prilagodijo razmeram. Še posebej previdno naj vozijo na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci. Izven naselja naj vozijo po sredini voznega pasu, da s tem zmanjšajo možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču.

Vir: Policija (mesto stika glave odraslega pešca v odvisnosti od hitrosti osebnega vozila)

Pri trku s hitrostjo 50 kilometrov na uro ima pešec le polovično možnost preživetja

Študije kažejo, da bo pešec najverjetneje utrpel le lažje poškodbe pri trku z vozilom, ki vozi s hitrostjo okoli 30 kilometrov na uro.

Pri trku z vozilom, ki pelje 48 kilometrov na uro, je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna.

Pri trku s hitrostjo 64 kilometrov na uro je verjetnost za smrtne poškodbe pešca že 90-odstotna.

Trčenje z vozilom lahko primerjamo s padcem z višine

Udarec vozila na človeško telo pri hitrosti 50 kilometrov na uro je enak padcu z višine desetih metrov.

Pri hitrosti 100 kilometrov na uro je sila udarca enaka padcu z višine 40 metrov, kar pomeni veliko verjetnost, da bo pešec dobil izredno hude telesne poškodbe ali da trka ne bo preživel.

Vir: Policija

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice