»Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo.«

4. oktober je vse od leta 1931 svetovni dan živali, katerega namen je, da nas opomni na pomembno vlogo živali v našem vsakdanjem življenju in tudi pri ohranjanju pestrosti življenjskih okolij, česar bi se pravzaprav morali zavedati vsak dan. Zavedati se moramo, da smo za stanje živali v Sloveniji odgovorni vsi, ne le posamezniki. Od vseh nas se pričakuje, da ne pogledamo mimo in prijavljamo mučenja in neprimerno oskrbo vseh živali pristojnim uradom, da ozaveščamo o pomenu sterilizacije in kastracije, posvajamo živali iz zavetišč in ne nazadnje, da skrbimo in pazimo na živali, ki jih imamo in tudi nikogaršnje.

Dva milijona živalskih vrst

Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji med 15 in 20.000, od tega  je 850 endemitov, živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije, ki tudi po svoji pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Naša podzemeljska favna s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi tudi med najpestrejše na svetu. Postojnski  jamski sistem je z okoli sto živalskimi vrstami najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo iz dveh najdišč belokranjskega krasa.

Ogroženih več kot 2.000 živalskih vrst

Posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst itd. ogrožajo to raznovrstnost živega sveta. Najbolj pa so ogrožene dvoživke in kar 35 odstotkov vrst dnevnih metuljev.

Pomen ohranjanja pestrosti živega sveta

Kot še opozarjajo na SURS-u, so žuželke, med njimi zlasti čebele, najpomembnejši opraševalci cvetov in tako neposredno vplivajo na količino kmetijskih pridelkov. Vodno rastlinje in živali ohranjajo samočistilno moč rek in jezer, za nas morda nepomembni hrošči so hrana pticam in netopirjem, ki poskrbijo za to, da se nam neprijetne ali škodljive žuželke ne razmnožijo preveč, in krog je sklenjen. Takih krogov je na tisoče, povezujejo se v verige in prepletajo v mreže soodvisnosti. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne klimatske spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja.  

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice