Slika je simbolična.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je lani po preliminarnih podatkih prejel 7530 prijav obolenj z lymsko boreliozo, kar je 92 odstotkov več kot v 2019, in 187 primerov klopnega meningoencefalitisa, ki predstavljajo 68-odstotno rast.

Borelioza je bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia, razširjene so v evropskem in severnoameriškem prostoru ter v nekaterih državah Azije.

Bakterije se prenesejo na človeka z ugrizom okuženega klopa rodu Ixode, bolezen pa se pojavlja preko celega leta, a je najpogostejša med februarjem in novembrom. Mile zime in vlažne pomladi ojačajo dejavnost klopov, navajajo na Nacionalnem inštititu za javno zdravje.

Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja, lahko je ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. 

Rast primerov borelioze in klopnega meningoencefalitisa

Število prijavljenih primerov obeh bolezni, ki se prenašata z ugrizom okuženega klopa, se med leti spreminja. Letno obravnavajo od okoli 4000 do 7000 primerov borelioze in v zadnjih desetih letih od okoli 60 do 300 primerov klopnega meningoencefalitisa, piše STA.

V letu 2020 so na Nacionalnem inštititu za javno zdravje prejeli 7530 prijav obolenj z boreliozo, od tega je zbolelo 4134 žensk in 3396 moških, kar je 92 odstotkov več prijav kot leta 2019. 

Od 187 primerov klopnega meningoencefalitisa, pa je bila bolezen potrjena pri 72 ženskah in 115 moških. Tudi tu je zaznana visoka rast v primerjavi z letom 2019, saj je bilo 68 odstotkov več prijav lani.

Glede na podatke Nacionalnega inštitita za javno zdravje je bilo lani največ primerov lymske borelioze potrjenih v goriški, koroški in gorenjski regiji, visoko incidenco pa ima tudi pomurska regija, kjer je bilo prijavljenih več kot 450 primerov na 100.000 prebivalcev. 

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Klopni meningoencefalitis lahko povzroči tudi smrt, cepi se manj kot desetina

Največ primerov klopnega meningoencefalitisa je bilo lani v koroški in primorsko-notranjski regiji, a na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da je potrebno upoštevati, da so lahko oboleli bolezen pridobili v drugi regiji.

Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni.

V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa, posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost. Redko je lahko tudi smrtna bolezen - za en do dva odstotka odraslih bolnikov.

Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo še nošnjo svetlih oblačil, ki naj pokrivajo čim večji del telesa in uporabo sredstev, ki odganjajo klope.

Ob tem moramo ob vrnitvi iz narave opraviti temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.

Priporočljivo je tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, a to redno izvaja manj kot desetina prebivalstva. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice