Pravo je zamenjala za blato, sodno dvorano pa za atelje, v katerem ustvarja iz gline.

Urška Ambrož, lončarka, vodja delavnic na Rokodelski akademiji, mamica in ljubiteljica umetnosti je svoje življenjsko poslanstvo našla v ustvarjanju v ateljeju, kjer vsakodnevno opravlja svojo službo. Udeležila se je prvega usposabljanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo Lončar v sklopu Rokodelske akademije, ki je potekala v Centru domače in umetnostne obrti v Zavodu Marianum Veržej in se je pozneje na podlagi teh znanj tudi zaposlila. 

Študirala je pravo, nato spoznala lončarsko vreteno

Urškina karierna pot ni vedno šla v smeri rokodelstva in ustvarjanja. Študirala je namreč pravo in prav nič ni kazalo, da bo njena poklicna pot šla v smeri ročnih spretnosti, vse dokler nekega dne ni zasledila oglasa za tečaj lončarstva ter se odločila, da se prijavi.

»Prijavila sem se na tečaj pilotskega usposabljanja za lončarja in ko sem se prvič vsedla za vreteno, sem točno vedela, da je to to,« o svojih lončarskih začetkih pravi Urška.

Ko v roke vzame glino, začuti veselje

Glina in vreteno ji nista dala le poklica, pojasni Urška. Delo z glino ji daje možnost, da vedno znova ustvari nekaj novega in unikatnega, zato vsakič, ko v roke vzame kepo gline, začuti novo možnost in novo veselje. Preko gline je pričela spoznavati samo sebe, pravi. Lončarstvo je tako postalo njen vsakdan in celo služba. Ustvarja v ateljeju Zavoda Marianum, kjer izdeluje klasične lončarske izdelke, z veseljem pa se loti tudi unikatnih lončarskih izdelkov po naročilu. Kot pravi sama, pa zmeraj rada sprejme tudi obiskovalce.

»Ko se zjutraj zbudim in dejansko čisto vsako jutro res z veseljem oči odprem že ob sami misli, da bom lahko ponovno ustvarjala, delala in dejansko to širila dalje,« še dodaja Urška.

Znanje deli z drugimi

Do lončarstva goji ogromno strast, ki pa je ne prenaša le na svoje izdelke, temveč svoje znanje in izkušnje sedaj deli tudi z drugimi. Sama namreč tudi vodi izobraževanja, s katerimi poskuša dediščino ter kulturno dediščino, ki je nastajalo skozi stoletja in tisočletja, predati naprej. Prepričana je, da novim rodovom rokodelcev, pa čeprav le ljubiteljskih, s tem daje možnost boljšega življenja, boljše samopodobe, pa tudi dodatnega zaslužka.

Kljub temu, da projekti podprti v okviru evropske kohezijske politike predstavljajo enega izmed bolj oprijemljiv dokazov vpliva Evropske unije na vsakdanje življenje državljank in državljanov, pa se očitno tega, vsaj glede na raziskave, zaveda relativno malo Evropejcev. Namreč le dobra tretjina evropskih državljanov pozna projekte, ki so bili v njihovi regiji sofinancirani s strani različnih skladov v okviru evropske kohezijske politike. Tisti, ki pa te projekte poznajo, pa imajo do njih v veliki večini pozitiven odnos.

Konzorcij medijev TV IDEA, Sobotainfo.com, Mariborinfo.com in Ptujinfo.com izvaja projekt »Kohezijske zgodbe«, v okviru katerega predstavljamo zgodbe ljudi, ki jim je evropska kohezijska politika spremenila življenje.
 
Več informacij o evropski kohezijski politiki v Sloveniji je na voljo na naslovu https://www.eu-skladi.si/.

Vsebina filma ne odraža nujno uradnega mnenja Evropske unije. Za navedene informacije in mnenja so odgovorni izključno avtorji filma.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice