Slovenec na Hrvaškem posnel sinjega morskega psa.

Tadej Pavlič se te dni mudi na dopustu na otoku Zmajan blizu Šibenika, kjer je imel zanimivo srečanje z morsko živaljo, pred katero večina ljudi trepeta. V vodi je opazil sinjega morskega psa, ki je poleg belega morskega psa tudi nevaren za človeka. 

Sinji morski pes (lat. prionace glauca) je sicer potencialno ogrožena vrsta morskega psa, ki v dolžino zraste do štiri metre in tehta od 150 do 180 kilogramov. Je ena od 28 vrst, ki živijo v Jadranskem morju. Sinjega morskega psa je mogoče najti po celotnem Jadranu, najpogosteje se zadržujejo na odprtem morju ali v bližini pristanišč. Človeku je poleg omenjenega nevaren še beli morski pes.

Kolikšna je verjetnost, da nas v Jadranu napade morski pes?

Odkar se beležijo statistični podatki, je bilo v Jadranskem morju zabeleženih enajst napadov, ki so se končali s smrtjo.

Ker se je leta 2012 na svetu zgodilo dvanajst napadov, je National Geographic naredil raziskavo, v kateri je izpostavil, da smo istega leta ljudje pobili do 273 milijonov morskih psov. Danes je ogrožena vsaka četrta vrsta.

Prvi smrtonosen napad morskega psa v Jadranskem morju so leta 1868 zabeležili v Trstu, ko je beli morski pes napadel plavalko. Šlo naj bi za gimnazijko, ki je preslišala opozorila ribičev. Nato je prišlo do dveh napadov leta 1907 in sicer, v zalivu otoka Krka in v bližini otoka Hvara.

Avgusta 1934 je pred Kraljevico morski pes napadel 17-letno Ljubljančanko Vero Novak, ki naj bi kljub opozorilom ribičev nekaj minut po 18. uri odplavala na odprto morje. Na morski gladini naj bi se kmalu pojavila plavut morskega psa. Ribiči naj bi najstnico skušali opozoriti, a jih ni slišala in žival naj bi jo odvlekla s seboj v globno. Trupla niso nikoli našli.

Julija 1955 je morski pes blizu Budve na pol pregriznil študenta, ki je plaval s prijateljem. Avgusta 1955 je 32-letna Nemka Carla Podzum v Opatiji plavala le nekaj metrov stran od obale. Ko jo je morski pes napadel, je zaklicala na pomoč družini, ki je bila na obali. A je sledil še drugi napad, ki je bil za Nemko usoden.

Avgusta 1961 je beograjski študent plaval skupaj s sedmimi prijatelji, ko mu je morski pes odgriznil del roke in obe nogi. 

Do napada je prišlo tudi pri Bakarju leta 1966, ko je 33-letni Čeh plaval ob ribiški mreži za tune, in ga je napadel morski pes. Umrl je v reški bolnišnici. 

Septembra 1971 je 34-letnemu Poljaku v Istri odgriznil del noge in je kljub pomoči izkrvavel. Avgusta 1974 je v bližini Omiša morski pes zgrabil 21-letnega Nemca Rolfa Schneiderja, ki je izkrvavel na obali.

Zadnji smrtonostni napad leta 1974

Ljudje za morske pse nismo primarna hrana niti jim nismo okusni. Od leta 1974 v Jadranskem morju ni bilo več smrtnega primera napada. Leta 2008 je pri otoku Visu morski pes v golen ugriznil 43-letnega slovenskega potapljača Damjana Peska. Rešila sta ga kolega, ki sta ga prepeljala do zdravnika v mestu Vis, piše portal Regionalobala.

Sicer pa na svetu živi okoli 400 vrst morskih psov, več kot 100 jih je zaščitenih, saj jih človek intenzivno lovi, krivo pa je tudi uničevanje življenjskega prostora in izlov rib, s katerimi se morski pes hrani. Vsako uro naj bi na svetu ulovili 17.000 morskih psov.

* Naslovna fotografija je simbolična

Preberite še

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Mitja (nepreverjen)

Ocitno se nekateri zelo radi pasejo na starih novicah o morskih psih, trdno odloceni, da nazenejo strah v kosti poslednjim plavalcem, ki radi obiskujemo divje plaze ali plavamo preko oznacenih delov obale. Ista novica se ponavlja nekaj tednov, tale Tadej pa je verjetno ze zdavnaj doma v SLO. Moj nasvet - boste bolj "zanimivi", ce pocakate na kak nov napad, denimo na obalah JAR (google search pa to), kot da prezvekujete eno in isto novico in jo naslavljate kot "NOVico".

Starejše novice