Poleg spomladanskih cvetlic se počasi prebujajo tudi drobni, na videz nenevarni paraziti. Zbrali smo koristne informacije, da sem jim boste lahko kar najbolje zoperstavili.

Z dvigom temperatur spomladi se ob cvetlicah počasi prebujajo tudi klopi. V uredništvo smo prejeli obvestilo, da eden izmed ljubljanskih vrtcev že poziva starše, naj pregledujejo svoje otroke, za naslednje gozdne dogodivščine v okviru vrtca pa priporoča, da jih tudi ustrezno zaščitijo.

Mesta, kjer klopi prežijo na nas

Slovenci obožujemo skoke v naravo, kjer lahko odložimo stres in poskrbimo za svoje psihofizično zdravje – tam pa na nas prežijo drobne, na videz nenevarne žuželke, ki nam lahko povzročijo hude težave.

Klopi so najbolj dejavni poleti, vlaga v zraku pa njihovo aktivnost le še okrepi. Največkrat se nahajajo v gozdni podrasti, grmovju, travi, mestnih parkih ali celo na vrtu, jih je pa manj v višjih legah, nad 600 metrov nadmorske višine.

Klop nas zazna s čutili

Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da nas klop zazna s čutili, nato pa poišče primerno mesto na našem telesu: lasišče, za ušesi, vrat, pazduha, roke, popek, dimlje, noge, kolena ali pa tudi drugje.

Svoj rilec porine globoko v kožo, vboda pa običajno ne čutimo, zato klopa pogosto spregledamo. Če je klop okužen, med sesanjem krvi s slino v naše telo vnese povzročitelja bolezni.

Čas prisesanja klopa na verjetnost okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa ni pomemben, pri boreliozi pa se verjetnost bakterijske okužbe močno poveča vsakih dodatnih 24 ur od prisesanja. Klopni meningoencefalitis je lahko smrten, neposredne smrti zaradi borelioze pa v Sloveniji še niso zabeležili.

Cepljenih le deset odstotkov ljudi

Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja glede okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa: največ ga je na Gorenjski, Koroški in v osrednjeslovenski regiji. Lymska borelioza je zelo pogosta po vsej Sloveniji.

V osrednjeslovenski regiji predstavljajo vsi obrobni, zeleni deli Ljubljane predele, kjer se lahko razmeroma pogosto okužimo, pravi infektologinja z infekcijske klinike v Ljubljani Petra Bogovič. Prav tako ocenjuje, da je v Sloveniji proti klopnemu meningoencefalitisu cepljenih dobrih deset odstotkov ljudi, kar kaže na nizko precepljenost.

Postopek cepljenja

Klopni meningoencefalitis najučinkoviteje preprečujemo s cepljenjem. V Evropi sta registrirani dve inaktivirani cepivi proti klopnemu meningoencefalitisu: obe sta varni in zelo učinkoviti.

Sheme cepljenja so podobne pri obeh cepivih: priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim presledkom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez devet do dvanajst mesecev. Zaradi postopnega upadanja zaščite po osnovnem cepljenju, so pri obeh cepivih potrebni poživitveni odmerki: prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših osebah priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta. Kadar je potrebna čim hitrejša zaščita, se lahko uporabijo »pospešene sheme cepljenja«.

V Sloveniji cepljenje priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis. Cepljenje poteka v ambulantah za cepljenje na vseh območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pri izbranih zdravnikih.

Cepljenje je za nekatere zastonj

Najnovejši podatki iz leta 2020 kažejo, da obvezno zdravstveno zavarovanje krije cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu s tremi odmerki cepiva otrokom, ki bodo v tekočem letu dopolnili tri leta starosti, in zamudnikom (rojenim v letu 2016 – letos bo tej letnici pridana verjetno tudi 2017); odraslim, ki bodo v tekočem letu dopolnili 49 let starosti in zamudnikom (rojenim v letu 1970).

Manj ljudi se je odločalo za pregled

Na infekcijski kliniki v Ljubljani poudarjajo, da je bilo bolnikov z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, lani posebej veliko, kar se je kazalo tako pri odraslih kot pri otrocih.

Dodajajo, da se je manj ljudi odločalo za pregled, kar je posledica epidemije. Kar nekaj bolnikov s klopnim meningoencefalitisom je imelo težjo obliko bolezni in je potrebovalo zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Kako se lahko zaščitimo pred klopi?

  • Nosimo oblačila svetlih barv, dolgih rokavov in hlačnic, ki pokrivajo večji del telesa.
  • Uporabljamo repelente (sredstva, ki odganjajo klope).
  • Ob vrnitvi iz narave se temeljito pregledamo (lasišče, predel za ušesi, roke, dlani, dimlje, kolena in noge), se oprhamo, umijemo glavo in operemo oblačila.
  • Kadar opazimo že prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo s pomočjo koničaste pincete. To storimo tako, da ga primemo čim bližje koži in ga z odločnim potegom izvlečemo – pri tem ga z ničemer ne mažemo, vrtimo ali kako drugače rotiramo.
  • Mesto vboda opazujemo še vsaj nekaj tednov po odstranitvi klopa.
  • Odsvetujemo uživanje nepasteriziranega mleka/mlečnih izdelkov domačih živali (koz, ovac in krav).
  • Za zaščito pred klopnim meningoencefalitisem svetujemo cepljenje od enega leta starosti dalje.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice