Foto: Joco Hozjan
Nedavno je v Ljudskem vrtu na Ptuju pristal vojaški helikopter. Priletel je po novorojenčka v inkubatorju, ki ga je bilo treba kar najhitreje prepeljati v Univerzitetni klinični center Maribor.

Ko so na Ptuju potrebni nujni reševalni prevozi, helikopterji v veliki večini primerov pristanejo v Ljudskem vrtu. V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so razložili, da lokacijo pristanka praviloma izberejo tisti, ki prevoze opravljajo in so za varnost operacije tudi odgovorni: »Smo pa imeli že primer, ko tuj helikopter ni želel pristati v Ljudskem vrtu, ampak na letališču v Moškanjcih.«

Pred pristankom helikopterja na javno dostopni zelenici morajo gasilci in policisti mesto pristanka najprej zavarovati. Medicinska ekipa mora bolnika od bolnišnice do pristajališča prepeljati nekaj sto metrov daleč.

V ptujski bolnišnici niso želeli špekulirati, ali se z dodatnim prevozom z rešilcem verjetnost preživetja pacientov zmanjšuje: »Je pa znano, da je čas pomembna spremenljivka za rezultat zdravljenja.« Tudi v Zdravstvenem domu Ptuj so zagotovili, da tak prevoz posebnega dodatnega tveganja ne pomeni, a brž dodali: »Seveda pa se za to porabi nekaj dodatnega časa.« Le na Ministrstvu Republike Slovenije za zdravje so si drznili bobu reči bob: »Vsak transport ogroženega pacienta predstavlja določeno stopnjo tveganja.«

S strokovnega stališča bi heliporte potrebovale vse slovenske bolnišnice

V ptujskem zdravstvenem domu so dejali, da je sekundarnih prevozov s helikopterjem na Ptuju malo, morda pet letno, zato heliport ni nujen: »Bi pa bilo organizacijsko nekoliko lažje, če bi helikopter pristal bližje. Morda bi šlo razmisliti o travniku pri bolnišnici, ki je bil včasih polje, saj je ta bližje in za ograjo. Če bi bilo pristajališče bližje, v bolnišnici, bi lahko bolnika neposredno s transportno posteljo prepeljali z oddelka in ne bi bilo treba aktivirati še reševalnega vozila.«

V ptujski bolnišnici pa so poudarili, da bi s strokovnega stališča primeren heliport potrebovale prav vse slovenske bolnišnice: »Helikopterski transporti pomembno izboljšajo rezultate zdravljenja najhuje prizadetih bolnikov.«

Po podatkih ministrstva za zdravje imajo heliporte le Univerzitetni klinični center Ljubljana ter splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, Izoli in na Jesenicah, Univerzitetni klinični center Maribor ima vzletno-pristajalno stezo. Po Sloveniji je sicer tudi kar nekaj drugih vzletno-pristajalnih mest za helikopterje, njihove točne lokacije poznajo posadke Slovenske vojske.

Posadke so na polet pripravljene v desetih minutah

Helikopterje za nujno medicinsko pomoč in sekundarne prevoze med bolnišnicami zagotavlja Slovenska vojska. Vsak dan je na letališčih Brnik in Maribor v pripravljenosti po ena posadka za nujno medicinsko pomoč, še ena posadka je na voljo za sekundarne transporte.

Na zdravstvenem ministrstvu so pojasnili, da so posadke za helikoptersko nujno medicinsko pomoč sestavljene tako iz letalskega kot iz medicinskega osebja, pri reševanju v gorah sodeluje tudi dodatni reševalec-letalec: »V povprečju so posadke odzivne v 10 minutah.« Pri sekundarnih prevozih se helikopter ustavi še v ljubljanskem kliničnem centru, kjer se vkrca ustrezna medicinska ekipa z dodatno opremo.

Foto: Joco Hozjan

Cekine naj bi primaknila tudi država

Na ministrstvu za zdravje so razložili, da so heliporti ali vzletno-pristajalna mesta potrebni v vsaki bolnilšnici in so bili tudi funkcionalno umeščeni v načrte izgradnje z vidika dostopa, ko so gradili urgentne centre: »Vendar je situacija po bolnišnicah različna, saj se mora zagotoviti za to ustrezen prostor in izpolniti določene pogoje za izvedbo. Bolnišnice imajo zato različne časovnice izvedbe. V vmesnem obdobju imajo določene bolnišnice različno urejen sistem možnosti pristajanja helikopterjev: na bližnjih lokacijah, v vojašnicah in podobno.«

Poudarili so, je določitev prioritetnih investicij naloga in odgovornost poslovodstva zavoda: »Splošna bolnišnica Izola je lani izvedla investicijo heliporta s pomočjo projekta Interreg in lastnih sredstev, kar je primer dobre prakse delovanja zavoda.« Kljub temu, so zagotovili, naj bi v letih 2021 in 2022 ureditev vzletno-pristajalnih stez na strateških točkah sofinancirala tudi država.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice