Ob koncu leta 2019 so na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) objavili najnovejše uradne statistične podatke o stanju v državi. 

Več moških kot žensk 

Prebivalstvo Slovenije je 1. julija 2019 sestavljalo 1.045.835 moških in 1.043.475 žensk, skupaj 2.089.310 prebivalcev in prebivalk. Prvič v več kot 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o prebivalstvu na sedanjem ozemlju Slovenije, je bilo med prebivalci in prebivalkami več moških kot žensk. Táko številčno razmerje med spoloma je predvsem posledica močnejšega priseljevanja iz tujine, saj je med priseljenimi tujimi državljani izrazito več moških kot žensk. 

Število prebivalcev Slovenije naj bi raslo do 2023   

Število prebivalcev in prebivalk Slovenije naj bi se po projekcijah povečevalo približno do leta 2023, nato naj bi začelo počasi upadati. V naslednjih desetletjih naj bi se zelo spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. V 2018 so bili prebivalci in prebivalke, stari 65 ali več let, 19,4 odstotkov celotnega prebivalstva; do 2055 naj bi se ta odstotek povečal na skoraj 32 odstotkov, do 2100 pa na nekaj več kot 31 odstotkov.

Vir: SURS

Stopnja brezposelnosti se niža 

Stopnja anketne brezposelnosti je bila v 3. četrtletju 2019 4,8-odstotna; to je bila ena nižjih vrednosti tega podatka po letu 2008, ko je bila najnižja (v 3. četrtletju 2008: 4,1-odstotna). 

Vir: SURS

Plače rastejo 

Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2019 je bila nominalno za 4,3 odstotkov, realno (tj. ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin) pa za 2,6 odstotkov višja kot za isto obdobje prejšnjega leta. Če bi se taka rast plač nadaljevala do konca 2019, bi bila to najvišja rast plač v zadnjih 10 letih. Povprečna bruto plača za september 2019 je znašala 1.712,11 evra. 

Vir: SURS

Pridelek žita večji, pridelek sadja manjši kot v 2018

  • 40 odstotkov celotne površine njiv je bilo v 2019 posejane s koruzo. Pridelek koruze za zrnje bo po pričakovanjih približno tak kot v 2018.
  • 6 odstotkov celotne površine njiv je bilo posejane s pšenico, našim najpomembnejšim krušnim žitom. Pridelek pšenice v 2019 je bil največji pridelek v zadnjih 20 letih. 
  • 30 odstotkov. Za toliko je bil pridelek hmelja v 2019 lažji od pridelka v 2018. Slabši letošnji pridelek hmelja v primerjavi z lanskim je bil v glavnem posledica manj ugodnih vremenskih razmer. 108.000 ton je v 2019 tehtal pridelek grozdja, kar je 15 odstotkov manj kot v 2018. 
  • 6 odstotkov. Za toliko naj bila po prvi oceni vrednost kmetijske proizvodnje v 2019 nižja kot v 2018. Znašala naj bi 1.320 milijonov evrov.


Do konca letošnjega septembra več kot 13 milijonov prenočitev


V turističnih nastanitvenih obratih je bilo do konca septembra 2019 zabeleženih več kot 5 milijonov prihodov turistov (tujih skoraj 4 milijone, domačih nekaj več kot milijon) in nekaj več kot 13 milijonov njihovih prenočitev (tuji turisti so jih ustvarili 9,6 milijona, domači 3,5 milijona).

Vir: SURS

Cene se dvigajo

Od januarja do konca novembra 2019 so se cene v povprečju zvišale za 2 odstotka, od novembra 2018 do novembra 2019 pa za 1,4 odstotke. Letno inflacijo so najbolj višale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač ter višje cene raznovrstnega blaga in storitev, blažile pa so jo predvsem nižje cene goriv in energije. 

Vir: SURS

Spletno nakupovanje narašča

Spletno nakupovanje še vedno narašča. Vsaj en spletni nakup je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v prvem četrtletju 2019 opravilo 56 odstotkov oseb (16–74 let).

  • 43 odstotke e-kupcev je prek spleta kupovalo oblačila, športno opremo ali obutev.
  • 37 odstotkov e-kupcev je prek spleta kupovalo dobrine za gospodinjstvo.
  • 31 odstotkov e-kupcev je prek spleta rezerviralo počitniške aranžmaje ali nastanitve.
  • 24 odstotkov e-kupcev pa je prek spleta kupilo letalske karte ali organiziralo prevoze.

Gospodarska rast nad evropskim povprečjem

Gospodarska rast se je po naglem naraščanju v prejšnjih letih in potem ko je obseg bruto domačega proizvoda v 2017 presegel najvišjo predkrizno vrednost iz leta 2008, umirjala. V prvih treh četrtletjih leta 2019 se je obseg bruto domačega proizvoda glede na isto obdobje prejšnjega leta povečal za 2,7 odstotka, kar je bilo zmernejše povečanje kot v zadnjih letih, vendar še vedno višje od evropskega povprečja. 

Dolg in primanjkljaj 

  • 31,8 milijarde evrov  je ob koncu prvega polletja 2019 znašal dolg države.
  • 15.259 evrov je ob koncu prvega polletja 019 znašal dolg države na prebivalca Slovenije.
  • 68 odstotkov je ob koncu prvega polletja 2019 znašal dolg države  v deležu BDP.
  • 3 odstotke. Za toliko nižji je bil dolg države v deležu BDP ob koncu prvega polletja 2019 kot konec leta 2018.
  • 13 odstotnih točk. Za toliko nižji je bil dolg Slovenije ob koncu prvega polletja 2019 od povprečja EU-28.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice