Novela Zakona o kazenskem postopku, ki je bila sprejeta marca, se v praksi začenja uporabljati danes in žrtvam kaznivih dejanj v predkazenskem in kazenskem postopku zagotovlja širok nabor pravic, tako do zaščite, podpore kot odškodnine.

V ospredju skrb za žrtvin dobrobit in procesne pravic

Po poročanju STA so na ministrstvu za pravosodje poudarili, da žrtve kaznivih dejanj ne bodo več zgolj nekakšna postranska škoda kaznivega dejanja, s katero se bolj ali manj posredno ukvarjajo različni organi v kazenskem postopku, ampak se v ospredje postavlja skrb za njihovo dobrobit in procesne pravice.

Med drugim novela tudi določa obveznost zagotavljanja informacij žrtvam o njihovih pravicah že ob prvem stiku, obveznost izdelave ocene individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti, obveznost zagotavljanja informacij o postopku in zasledovanje minimiziranja stikov žrtev s storilcem.

Vzpostavitev sistema pomoči za žrtve

Novela vzpostavlja tudi sistem pomoči za žrtve, s tem pa tudi temelj za tako imenovano hišo za otroke. Na ministrstvu so za zdaj našli primerno lokacijo, je na nedavni seji odbora za pravosodje pojasnila pravosodna ministrica Andreja Katič. Trenutno se ukvarjajo s tem, kakšno organizacijsko obliko bo imela hiša, je pojasnila Katičeva in dodala, da bodo organizacijo verjetno ustanovili na podlagi zakona o zavodih. Vendar bo to terjalo dodatna sredstva in zaposlitve, dodajajo na STA.

Pričanje otroka po novem tudi snemajo

Novost, ki je predvsem pomembna za otroke v policijskih in sodnih postopkih, je ta, da bo odslej mogoče pričanje otroka posneti, da mu v nadaljnjem postopku ne bo treba ponavljati pričanj.

Posebno skrbno ravnanje

Novela vse udeležence postopka, torej policijo, državno tožilstvo, sodišče in druge državne organe, strokovnjake, izvedence, sodne in druge tolmače ter poravnalce usmerja k posebno skrbnemu in obzirnemu ravnanju, kadar je to potrebno zaradi ranljivosti žrtve, na primer zaradi njene starosti, zdravja, nebogljenosti ali druge podobne okoliščine.

Brezplačne pomoči

Ena izmed najpomembnejših novosti je tudi ta, da ima žrtev pravico, da prepreči neželeni stik s storilcem kaznivega dejanja, razen kadar je to nujno potrebno zaradi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka. Žrtev pa še ima pravico do brezplačne zdravstvene, psihološke in druge pomoči ter podpore, ki jo nudijo centri za socialno delo in v nekaterih primerih tudi nevladne organizacije.

Prisotnost zaupne osebe

Žrtev ima odslej tudi pravico do prisotnosti zaupne osebe, ki jo lahko sama izbere ob prvem stiku s pristojnim organom. Ta oseba, ki ni odvetnik, lahko žrtev spremlja in ji je v oporo med celotnim postopkom. Kot so poudarili na ministrstvu, taka zaupna oseba ne more biti nekdo, ki bi žrtvi lahko škodoval, niti ne more biti oseba, ki je stranka ali udeleženec postopka, poroča STA.

Umik v krizni center, varno hišo in zatočišče

V primeru nasilja v družini imajo žrtve možnost umika v krizni center, kjer bodo dobile strokovno pomoč in nastanitev. Po izteku bivanja v kriznem centru se lahko umaknejo tudi v varno hišo ali zatočišče. Poleg tega imajo te žrtve še pravico do brezplačne pravne pomoči in spremljevalca, ki jih spremlja v postopkih, jim pomaga pri zaščiti njihove integritete in iskanju rešitev ter jim nudi psihosocialno oporo.

Novost je tudi ta, da lahko sodišče na predlog žrtve nasilja v družini storilcu prepove vstop v skupno stanovanje in tega po potrebi prepusti v izključno uporabo žrtvi. Po novem lahko žrtev zahteva obveščanje o izhodu, odpustu ali pobegu storilca kaznivega dejanja zoper njo, dodaja STA.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice