Kristjan Tkavc iz Spodnje Ščavnice se je lanskega aprila odločil preizkusiti nekaj novega. Tako je Slovenijo je zamenjal za Kitajsko in se pridružil Shaolin menihom, kjer je usvajal osnove kung fuja.

Vsakdo od nas v sebi nosi želje, ki jih želim tekom življenja izživeti. Delček tega, kar si je zaželel, je doživel in osvojil tudi Kristjan Tkavc, ki je skupno deset mesecev preživel na Kitajskem in usvajal borilno veščino kung fu.

»Pri nas je bilo zelo malo znanega o Shaolin menihih, zgolj tiste 'nore' legende o tem, kako trenirajo pa kaj vse lahko delajo. Opazil sem, da se je tega možno naučiti in odločil sem se, da bom dajal denar na stran in se nekega dne odpravil mednje,« pravi Tkavc.

Potem, ko je končal s faksom in je bilo dovolj denarja prihranjenega, se je odločil, da je čas za odhod. 

»Nikoli sicer nisem gledal filmov na to tematiko, bila mi je zanimiva sama po sebi. Kung fu namreč na Kitajskem dojemamo kot najbolj uravnovešeno borilno veščino, ki povezuje duha, um in telo.«

Vzdržljivostni trening z več tisoč stopnicami

Na Kitajsko se je odpravil aprila lani, v načrtu je imel, da tam ostane približno leto dni, saj je to čas v katerem lahko osvojiš največ znanj, obvladaš največ form in doživiš nemalo zanimivih izkušenj.

Šola, ki jo je obiskoval je bila namenjena zgolj tujcem, pa čeprav je bila lokacija v srcu vasi Shaolin. Pred tem si je ogledal dokumentarec o vasi in šoli kamor se podaja.

»V dokumentarcu mi je bil najbolj všeč življenjski slog menihov, ki so živeli na odročni planini in tam trenirali, ne glede na to, kaj so delali. V teoriji namreč lahko kung fu vadiš med pometanjem, nošenjem težkih stvari in podobno.«

Ravno to, da se je nahajal v središču tistega, kar je videl na videoposnetkih, ga je fasciniralo. Okoli njih so bile znamenitosti, med drugim tudi gora na kateri je Dharma meditiral devet let. 

»Na to goro smo pešačili vsak petek v obliki vzdržljivostnega treninga. V eno smer je 1400 stopnic, sami smo morali iti trikrat oziroma štirikrat gor in dol,« smeje razlaga naš sogovornik.

Trenirali trikrat na dan

Treninrali so vsak dan po trikrat, zjutraj sta bili na vrsti borilni veščini "qi gong" in "tai chi". Kot pravi, je to odličen trening, da se človek napolni z energijo in se prebudi za celoten dan.

»V ponedeljek smo imeli vaje shaolin form in osnov shaolin kung fuja. Ob torkih je bilo na vrsti raztegovanje, v sredo pa 'hard qi gong'. Slednje je trening za utrjevanje telesa, da se navadiš na bolečino in udarce. Bili smo v skupinah po trije, vsaj je prejel po tristo udarcev v rame, po prsih, po rebrih, v trebuh, po vratu in hrbtu. Nato pa še sto brc po nogah.«

Ob četrtkih so trenirali »qin na«, veščino, kjer se učiš različnih prijemov s katerimi nekoga zadržiš, da ti ne pobegne ter kako se ubraniti pred napadi z nožem ali pištolo. Ob petkih so bile ponovno na vrsti shaolin forme oziroma forme, ki jih je posameznik želel delati. 

»Vmes sem se učil in tudi osvojil osnove borilne veščine 'wing chun', ki jo je obvladoval znameniti Bruce Lee. Pri srcu mi je bila še 'meihua chuan' oziroma tehnika pest slivovih cvetov. Vse borilne veščine so si med seboj različne, zahtevajo drugačen tempo, drugačno eksplozivnost moči.«

Po petih mesecih se je odločil, da si vzame premor in se vrne v Slovenijo. Toda pot ga je letos ponovno vodila na Kitajsko, odkoder se je vrnil v mesecu oktobru. 

»V šoli, če bi lahko tako dejal, nas je bilo največ skozi poletje, največ do 35. Shifuji, torej učitelji vedo angleški jezik, tako da komunikacija ni težava. Sam sem bil edini Slovenec, poleg mene so bili še Hrvati, Avstrijci, Madžari, Nemci, Francozi, Angleži, Američani, Kanadčani, Avstralci in še kdo. Pisana druščina.«

Kaj mu je bilo najbolj všeč?

»Ta povezanost med generacijami, ko smo vsi trenirali isto, ne glede na starost. Skupaj smo se znojili, spodbujali in med nami nihče ni delal razlik.«

Prejel štiri certifikate

Tako kot vsepovsod, je tudi njega na koncu čakal izpit. V kolikor so uspeli dobiti oceno vsaj 7 od možnih 10, se jim je priznala posamezna forma. Kot pravi, sam nikoli ni doživel, da bi kdo dobil najvišjo oceno. 

»Ocenjevanje poteka tako, da gre vsak posamezno, včasih pa tudi cela skupina na oder in predstavlja določeno formo. V kolikor si uspel dobiti oceno 8,6 ali več, si po končanem šolanju prejel certifikat. Ta pomeni, da oni priznavajo in odobravajo tvoje znanje, ki je tako dobro, da lahko poučuješ druge.«

Sam je na koncu prejel kar štiri certifikate za različne forme. Kot še omeni, je bilo veliko tudi meditacije, saj so imeli svoj tempelj in so velikokrat meditirali po koncu treninga. 

»Tudi prehrana je drugačna, tam smo jedli zgolj vegetarijansko. Ko sem prišel prvič tja sem imel 93 kilogramov, zdaj jih imam 77, kar je občutna razlika. Dodati pa moram tudi to, da glede na to, da smo živeli v templju, nismo smeli imeti stika z ženskami.«

Na Kitajskem se ga je prijel vzdevek Kung fu Panda, kot pravi, so vmes že pozabili na njegovo pravo ime. Po tem, ko se je vrnil v domovino, je razmišljal tudi o tem, da bi odprl svojo Kung fu šolo. Kot pravi, za zdaj ostaja zgolj pri ideji. Kdo ve, morda pa bo delček skritih mojstrovin, ob katerih smo uživali ob filmih Bruce Leeja, pokazal tudi pri nas.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice