(Foto Robi Železnik)
Pet haloških gostincev in ptujska gostilna Ribič so se v sodelovanju z mlado haloško ekipo povezali v skupen projekt izbrane kulinarike, ki temelji na tradicijah, lokalnih sestavinah in vrhunskih haloških vinih.

Pet haloških gostincev in ptujska gostilna Ribič so se v sodelovanju z mlado haloško ekipo povezali v skupen projekt izbrane kulinarike, ki temelji na tradicijah, lokalnih sestavinah in vrhunskih haloških vinih. V torek 20. marca so ga na novinarski konferenci in skupnem kosilu s šestimi hodi predstavili številnim predstavnikom javnih medijev.

V Halozah pod sloganom 'Haloze. Dežela tisočerih gričev.' že tretjo leto teče proces oblikovanja skupnega haloškega turističnega območja. V drugi polovici prejšnjega leta so v produkciji Ars Poetoviensis in pod okriljem Zavoda za razvoj Haloz posneli dva turistična predstavitvena filma - teaserja, ki prikazujeta poletni in jesenski čas v tej edinstveni pokrajini, prenovljena je spletna stran www.haloze.net.

V torek so Friderik Bračič, župan Občine Videm, haloški gostinci in člani ekipe, ki si prizadevajo razvijati Haloze kot vrhunsko turistično območje, na novinarski konferenci in kosilu po njem predstavili zamisel nadaljevanja projekta 'Haloze. Dežela tisočerih gričev.' in razvoj blagovne znamke Kulinarične Haloze.

Ekipa iz domačega okolja  

»Haloze premorejo vse, kar v tem trenutku potrebujejo, da jih lahko oblikujemo in ponudimo globalnemu turističnemu trgu kot neponovljivo, geografsko in kulturno zaokroženo pokrajino,« pojasnjuje Slavko P. Dobnik, avtor koncepta haloškega turističnega območja in turističnih predstavitvenih filmov ter vodja projekta 'Haloze. Dežela tisočerih gričev.'

»Naše izhodišče je, da naj ljudje iz Haloz živijo in delajo v Halozah – in prav turizem, ki vključuje zelo širok krog vsebin in dejavnosti, je v doseganju tega cilja odločilen. Sedaj smo v procesu povezovanja turističnih ponudnikov. Zato je odlično, da je iz vrst gostincev prišla pobuda, da se združijo v projektu Kulinarične Haloze.«

V procesu snemanja haloških turističnih predstavitvenih filmov je Slavko P. Dobnik zbral ekipo mladih haloških strokovnjakov, ki so pripravljeni še naprej odločilno prispevali k razvoju turističnega območja: Maja Glaser Bedenik, znana haloška kulturnica, je zadolžena za kulturo in kulturno povezovanje Haloz z zunanjim svetom, Robert Železnik je diplomiral iz medijskih komunikacij in prevzema ta del projekta, Klemen Junger, ki končuje študij na prestižni Wine Academy Austria, dela na haloškem vinu in kulinariki, Peter Cafuta v Halozah razvija biodinamično kmetijo in je zadolžen za povezovanje kmetij v skupno blagovno znamko, Jani Vuk, lastnik priznanega gostišča Špajza, je vodja haloških gostincev.

(Foto Robi Železnik)

Gostišča - nosilci kulture

»Gostišča so ključna v vseh okoljih, ki stremijo k razvoju lastnih turističnih območjih in k ponudbeni odličnosti. So vozlišča ponudbe hrane, vina, lokalnih surovin, nastanitev, informacij. Gostišča so pomembni nosilci kulture in tradicij. V njih se srečujemo in družimo ljudje. Vse to imamo pred očmi, ko skupaj z ekipo projekta 'Haloze. Dežela tisočerih gričev.', s kmetijami in vinarji iz Haloz gradimo haloško gostinsko ponudbo,” pridaja Jani Vuk.

»S Kulinaričnimi Halozami želimo kulinariko, ki temelji na tradiciji, hkrati pa je sodobna in svetovljanska, postaviti na najvišjo raven. Zaveza nas gostincev je, da vanjo vključimo čim več zdravih, ekološko in sonaravno pridelanih sestavin haloških kmetij. Hode bodo spremljala izključno vrhunska haloška vina. Pristno haloško torej tudi na krožniku in v kozarcu. Prizadevali si bomo tudi, da bo hrano streglo osebje v haloški oblačilni podobi, kot smo to prikazali na kosilu z novinarji. Hkrati bomo v gostiščih uredili vinoteke, v katerih bodo gostom na razpolago vrhunska haloška vina.«

V Kulinarične Haloze so v tem trenutku vstopili gostišče Majolka, gostilna Svenšek, gostišče Špajza, Turistična kmetija Pungračič, gostišče Pod Goro in ptujska gostilna Ribič. Na torkovem kosilu so ob hrani pokusili vina Vina Gorjup Laški rizling 2014, Šmigoc Sivi Pinot, Sauvignon Kobal 2017, Šipon Gross Gorca 2015, Ptujska klet Modra frankinja 2015 suho, sestavine so bile iz Kmetije Ajda in iz Kmetije Bedrač.

Svoj prvi haloški šest hodni meni z vrhunskimi haloškimi vini in sestavinami so sredi februarja postregli partnerjem v oblikovanju destinacije, županom in drugim predstavnikom sedmih haloških občin in Občine Rogatec, ki so podprle snemanje haloških predstavitvenih filmov. Do jeseni, ko nameravajo z ekipo pripraviti študijsko turo na tematiko haloške kulinarike, nameravajo izpiliti še dodatne.

Šest hodni haloški meni je v vseh naštetih gostiščih že v tem trenutku na razpolago po naročilu.

Nujna je skupna ustanova

»Tudi danes se je v polni luči pokazalo, kako lahko v prihodnosti s ponosom predstavljamo območje Haloz v kulinariki, enologiji in tradicijah,« je po skupnem kosilu z novinarji povedal Friderik Bračič, župan Občine Videm:

»Na lokalni ravni se moramo nujno povezati in oblikovati podporo k nadaljnji prepoznavnosti naših krajev. Oblikovati moramo javni zavod, ki bo skrbel za vse oblike organiziranja in promocije skupnega haloškega turističnega območja. Prepričan sem, da bodo v ta zavod vstopile vse haloške občine. Ce že ne vse, pa tiste, ki so že v tem trenutku izrazile polno podporo tej obliki organiziranja. Prizadeval si bom, da se bo ta ustanovil in začel delovati do poletne turistične sezone.«

Drago Bulc, predsednik Združenja turističnih novinarjev Slovenije, pa je pridal, da je glede na splošni turistični razcvet Slovenije, pobuda za turistično povezovanje Haloz prišla v pravem trenutku. Navdušuje ga, da si turistični zanesenjaki iz tega območja prizadevajo združiti turistično ponudbo celotnih Haloz. Dodaja še, da je pomembno, da sodelavci prihajajo iz same pokrajine. Da bi svojo vizijo lahko v praksi uresničili, pa nujno potrebujejo organizacijo, ki bo vse pozitivne interese in prizadevanja tudi operativno povezovala in skupaj, doma in v tujini, spodbujala turistično promocijo.

»Kulinarična in enološka ponudba Kulinaričnih Haloz, ki smo jo lahko pokusili v gostišču Pod Goro, je izvrstna! Ne dvomim, da bodo nad tako ponudbo navdušeni tudi vsi tisti, ki bodo v prihodnje odkrivali in obiskovali Haloze. Sam pa se zavezujem, da na študijsko turo, ki jo pripravljajo gostinci in mlada haloška ekipa 'Haloz. Dežele tisočerih gričev', pripeljem svoje priznane kolege turistične novinarje, da pokrajino, njene ljudi, tradicije in kulinariko polno zaužijejo tudi sami – in ponesejo sloves Haloz v svet.«

(Foto Robi Železnik)

Pismi podpore

Novinarske konference se žal nista mogli udeležiti povabljeni dr. Darinka Fakin, županja občine Majšperk, in dr. Aleksandra Pivec, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dr. Darinka Fakin je po spletni pošti na udeležence dogodka naslovila te besede: »Zelo mi je žal, da danes ne morem biti z vami in doživeti te energije, ki jo vaše delo daje vsem nam. Upam, da bomo znali to pozitivno energijo in pripravljenost vas, da skupaj končno naredimo Haloze prepoznavne, izkoristiti v dobro vseh nas, predvsem pa tistih, ki ste spoznali, da so lahko naši kraji velika poslovna priložnost.«

Dr. Aleksandra Pivec pa je v svojem spletnem sporočilu zapisala: »Bila sem gostja prvega večera Kulinaričnih Haloz, navdušena nad izbrano kulinariko in entuziazmom tako gostincev kot mlade ekipe, ki stoji za njimi. Haloze so čudovita, a še vedno po krivici neodkrita pokrajina z mnogimi potenciali. Veliko je takšnih, ki se lahko razvijejo in zaživijo brez velikih investicijskih vložkov. Potrebujejo le razvoj dobrih zgodb in doživetij, ki jih lahko postavijo visoko na turistične položaje destinacij, kjer je še moč začutiti pristno, neokrnjeno, zeleno naravo, ob tem pa začutiti njeno pristnost tudi skozi številne avtentične okuse in aktivna doživetja. In prav to so atributi, ki jih promoviramo v zgodbah slovenskega turizma. Zgodba, kot jo Slavko P. Dobnik s svojimi sodelavci in ekipo gostincev ter domačinov iz haloškega okolja razvija skozi slogan 'Haloze. Dežela tisočerih gričev', je odlično zasnovana. Ob ustrezni podpori lokalnih skupnosti in države je mogoče skozi njo Haloze sorazmerno hitro razviti v prepoznavno in cvetoče turistično območje, kar bo nadalje omogočilo tudi večje in hitrejše korake v smeri razvoja in prepoznavnosti. V tem procesu sem pripravljena pomagati in jih podpreti tudi sama.«

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice