V Zagrebu so prvič uradno potrdili, da resno razmišljajo o gradnji lastne jedrske elektrarne, s čimer bi država naredila velik korak k zmanjšanju energetske odvisnosti.
Minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je v oddaji na Hrvaški radioteleviziji dejal, da projekt lastne jedrske elektrarne ni več zgolj teoretičen, saj je bila že oblikovana posebna skupina, ki pripravlja zakon o jedrski energiji.
Dokument naj bi bil do konca leta posredovan v saborsko obravnavo. Ob tem je poudaril, da jedrska energija ni stvar ideologije, temveč dolgoročne strategije, pri čemer se Hrvaška zgleduje po trendih v Evropski uniji, kjer je za jedrske projekte predvidenih več sto milijard evrov.
Pri izbiri lokacije bodo imeli glavno besedo strokovnjaki, ne politika. V pripravo so vključeni jedrski inženirji ter univerzitetni profesorji, hkrati pa načrtujejo ponovno odprtje programa jedrske energetike na zagrebški Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo.
Cilj je vzgojiti novo generacijo strokovnjakov, ki bi lahko prevzela načrtovanje in upravljanje elektrarne.
Hrvaška trenutno približno šestnajst odstotkov elektrike pridobi iz Nuklearne elektrarne Krško, ki jo soupravlja s Slovenijo. Minister je spomnil, da je tovrstna bazna energija ključna za stabilnost sistema, saj dopolnjuje obnovljive vire.
Član uprave Nuklearne elektrarne Krško Saša Medaković je poudaril, da so sodobne jedrske tehnologije varnejše kot kadarkoli prej, tveganja pa zanemarljiva v primerjavi z vsakodnevnimi nevarnostmi. Krško je bilo nadgrajeno na raven nove generacije elektrarn, kar po njegovih besedah pomeni stokrat višjo stopnjo varnosti od prvotnih načrtov.
Na idejo o gradnji jedrske elektrarne Hrvaška ni pomislila prvič. Že v sedemdesetih letih so bile izbrane lokacije pri Ivanić-Gradu in ob Donavi, toda po černobilski nesreči je projekt zastal.
Medaković priznava, da je danes pot do nove elektrarne precej zahtevnejša: od zapletenih dovoljenj do omejene ponudbe izvajalcev na svetovnem trgu. Jedrska elektrarna je po njegovih besedah celovit sistem, ki poleg proizvodnje zahteva rešitve za ravnanje z odpadki. Kljub temu meni, da je projekt izvedljiv.
Po ocenah ministra Šušnjarja bi gradnja trajala od pet do deset let, ob pogoju politične enotnosti. Hrvaška vlada že išče partnerje med svetovnimi ponudniki tehnologij ter projekt promovira na mednarodnih forumih, kot je pobuda Tri morja.
Prihodnost v malih modularnih reaktorjih
Veliko zanimanja sprožajo tudi mali modularni reaktorji, katerih moč ne presega 470 megavatov. Po svetu je trenutno razvitih več kot osemdeset takšnih konceptov, med drugim tudi tisti, ki jih razvijajo podjetja Rolls-Royce, Westinghouse in Terrapower pod vodstvom Billa Gatesa.
Po besedah Duška Ćoraka iz podjetja Inetec ti reaktorji prinašajo kombinacijo varnosti, učinkovitosti in prilagodljivosti ter bi lahko predstavljali ključen dodatek k obnovljivim virom energije.
