Je to konec počitnikovanj na Hrvaškem, v Grčiji ...?

Vsi znaki kažejo na to, da bo do konca tega stoletja priljubljenost Sredozemlja kot poletne turistične destinacije drastično upadla – in sicer zaradi neznosnih vročin. Omenjeni del Evrope bo podoben Dubaju avgusta, opozarja The Telegraph.

Negativni trendi so že vidni. Grčija je, na primer, v zadnjih dveh tednih zabeležila najzgodnejši vročinski val, v delih Katalonije pa je med veliko nočjo veljala omejitev porabe vode zaradi rekordne suše. 

Na Siciliji, kjer je leta 2021 živo srebro v termometru doseglo rekordnih 48,8 stopinj Celzija, so v teh dneh nekateri turistični objekti morali zavrniti goste zaradi pomanjkanja vode.

Nekateri trdijo, da je Evropa vedno doživljala sezonske vročinske vale, vendar ti nikoli niso bili tako intenzivni in pogosti. Po podatkih Copernicus Climate Change Service je deset najtoplejših let zabeleženih po letu 2000. 

Lani so bile temperature po vsej Evropi za eno stopinjo nad povprečjem in za dve stopinji nad predindustrijsko ravnijo.

Ogrožena sredozemska območja 

Peter Stott, nekdanji vodja Met Officea za spremljanje podnebja, napoveduje, da bodo temperature v Evropi kmalu presegle prag 50 stopinj Celzija.

»To se bo najprej zgodilo na območjih, ki so najbližje Sredozemlju, saj je tam vpliv vročega zraka iz Severne Afrike najmočnejši,« je opozoril.

Rosie Mammatt, strokovnjakinja za meteorologijo na Univerzi v Readingu, pravi, da bi to poletje lahko prineslo še več rekordnih temperatur. Z njihovim naraščanjem bo najbolj ogrožena južna Evropa.

Stopnja smrtnosti, povezana z vročino, na Stari celini se je povečala za 30 odstotkov, daljša, toplejša in sušnejša poletja pa povzročajo suše, ki vplivajo na kmetijstvo in proizvodnjo hrane, poškodujejo infrastrukturo in uničujejo habitate.

Sredozemsko morje se segreva hitreje od svetovnega povprečja, predvideva se, da bo do leta 2100 naraslo za en meter.

Vse več turizma v severnih državah

Glede na vse našteto imajo turistične destinacije na Sredozemlju veliko razlogov za skrb. Njihova gospodarstva se namreč močno zanašajo na turizem, ki predstavlja več kot 19,6 odstotka bruto družbenega prihodka na Hrvaškem, 18 odstotkov bruto družbenega prihodka v Grčiji, 12 odstotkov v Španiji in 10,5 odstotka v Italiji.

Radek Nowak iz agencije Intrepid Travel je dodal, da med najbolj vročimi meseci (julij in avgust) ne organizirajo več planinskih izletov v Španiji in na Portugalskem.

»Ampak dodali smo več izletov izven sezone, aprila in oktobra, da bi ljudem olajšali izogibanje ekstremnim temperaturam. Dodali smo tudi zimska potovanja v države, kot sta Grčija in Hrvaška,« je dejal.

Turizem se bo v prihodnosti vse bolj usmerjal proti hladnejšemu severu. Dokument iz leta 2023, ki ga je naročila Evropska unija in simulira različne ravni segrevanja ter vpliv na gibanje turistov, napoveduje jasen vzorec sprememb v turističnem povpraševanju, pri čemer severne regije koristijo zaradi podnebnih sprememb, južne pa se soočajo z znatnim zmanjšanjem turističnega povpraševanja.

Ta proces je že v teku. Generalni direktor nemškega Tuija Sebastian Ebel je dejal, da njihovo podjetje načrtuje več vlaganj v paketne aranžmaje ob poljskem Baltskem morju ter na Nizozemskem in v Belgiji.