V dogovoru s Svetim sedežem in po odločitvi vlade na Trgu svetega Petra v Vatikanu že stoji slovensko božično drevo, smreka iz kočevskih gozdov. Otvoritvena slovesnost bo v Vatikanu 11. decembra.

Slovenija je za okrasitev Trga sv. Petra zagotovila smreko, ki je prispelo v Rim danes, 30. novembra. Visoka je 30 metrov, stara 75 let, težka sedem ton, ima volumen 5,33 kubičnih metrov, s premerom 67 centimetrov.

Za okrasitev Svetega sedeža je Slovenija zagotovila tudi 42 manjših smrek in jelk, visokih od 1,5 metra do šest metrov, ki so že v Vatikanu. Manjša okrasna drevesa so postavljena v uradnih prostorih. Prav tako je Slovenija vatikanske prostore okrasila z adventnimi venci.

Slovenska smreka iz kočevskih gozdov bo okrašena z ročno izdelanimi slovenskimi etnografskimi okraski. Postavitev božičnega drevesa in spremljajoči promocijski dogodki so po mnenju vlade odlična promocija Slovenije, predvsem v luči predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021. 

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek ob tem izpostavlja, da je gozd v Sloveniji simbol prepoznavnosti države. S trajnostnim, sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem Slovenija po njegovem mnenju zagotavlja trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostno rabo in upravljanje vira.

Dodaja, da slovenska gozdarska šola temelji na enem od najbolj sonaravnih pristopov pri gospodarjenju z gozdom. Božična drevesa iz kočevskih gozdov, ki imajo FSC certifikat za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, so torej simbol odlik slovenskih gozdov in gozdarstva.

Poleg zelenega sporočila pa je kočevska smreka v svet ponesla tudi etnološko slovensko izročilo. Pri odločitvah, kakšno okrasje je najbolj slovensko in zato najbolj primerno, pomaga izjemni poznavalec slovenske etnografske dediščine Janez Bogataj, ki je predstavil ornament – šesterolist. To je eden od temeljnih elementov, ki se uporablja v slovenski kulturni dediščini.

Najbolj pogosto so ga uporabljali kot okras in simbol na hišnih tramovih, na vratnih krilih, na stranicah skrinj in podobno. Okras je izdelan iz lesa, ki je prav tako povezan s slovenskim človekom. Poleg zvezd repatic z zvezdo v obliki šesterolista, bo smreko krasilo še nekaj samih šesterolistnih zvezd.

Rdeča nit okraskov medgeneracijsko sodelovanje

Sabina Šegula, floristka, ki skupaj s Petrom Ribičem, znanim strokovnjakom za hortikulturo, že več let krasi Vatikanske prostore v velikonočnem in božičnem času, pa poudarja, da je rdeča nit okraskov medgeneracijsko sodelovanje. Izdelava okraskov je potekala predvsem po delavnicah, ki jih je vodila sama.

Zunanje smreke, ki bodo krasile mesto Vatikan, bodo okrašene z okraski iz slame, drevesa v notranjih prostorih pa iz lesenih oblancev. Motive za okraske je oblikovala sama, z izjemo motiva angela iz slame.

Tako kot okrasje v obliki šesterolista, tudi okraski na manjših smrekah nosijo posebno simboliko. Slamnati angeli so zaščitniki pred slabim. Snežinke iz slame predstavljajo zasneženo gozdnato pokrajino Slovenije, hkrati pa tudi mir in čistost duha, ki ju povezujemo z božičnim časom. Zaradi svoje edinstvene oblike so tudi simbol božanske lepote. Poleg tega, da so simbol čistosti, so tudi simbol začetka novega življenja. Tako kot se one raztopijo v vodo, se tudi ljudje v božičnem času preobrazimo.

Po besedah direktorja Urada vlade za komuniciranje Uroša Urbanije je smreka tudi simbolni znak močnih diplomatskih vezi med Vatikanom in Slovenijo. Z začetkom obeleževanja 30. obletnice neodvisnosti Slovenije v decembru 2020 in tekom leta 2021 je to tudi neke vrste otvoritveni dogodek. Prav tako je to tudi eden od mednarodnih projektov, ki utrjujejo prepoznavnost Slovenije v luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, meni. 

Kot zanimivost pa izpostavlja, da ima Slovenija to čast že drugič, prvič je bilo to leta 1996.

Ker smo v času težke epidemiološke krize, letos kulturni program ne bo potekal na Trgu sv. Petra v Vatikanu, ampak je bil posnet v studiu RTV Slovenija. 11. decembra pa bo na velikem platnu prikazan na trgu. Scenarij zanj je sestavil Igor Pirkovič, v kulturnem programu nastopajo slovenski glasbeniki.

V Vatikanu se bo slavnostni dan sicer začel z mašo za domovino, audienco pri papežu Frančišku in nadaljeval popoldne s kulturnim programom ter prisotnostjo visokih gostov. Večjih bilateralnih srečanj zaenkrat še ni napovedanih.

Preberite še

Starejše novice