Sodišče v Podgorici je razsodilo v prid Mirjane Lilić, ki je zaradi napačnega zdravljenja tožila Klinični center Črne Gore.
Po napačni diagnozi raka so ji dali tri odmerke kemoterapije, kar je po njenih besedah resno ogrozilo njeno zdravje.
Sodba in odškodnina
Sodišče je delno ugodilo njenemu zahtevku in kliničnemu centru naložilo, naj ji izplača 46.200 evrov odškodnine za nematerialno škodo. Na višino odškodnine sta se pritožila tako Lilić, ki meni, da je znesek prenizek, kot klinični center, ki meni, da je previsok.
Lilić je v tožbi zahtevala nadomestilo za prestrašenost, telesne in duševne bolečine, trajne zdravstvene posledice ter zmanjšano življenjsko in delovno sposobnost. Sodba je ni zadovoljila, saj, kot poudarja, denar ni bil njen cilj, a je znesek vseeno sramotno nizek.
»Ko sem začela ta postopek, sem želela resnico. Veliko ljudi je šlo skozi isto, nekateri so celo umrli ... boli me, da ne spoštujejo naših življenj. Mene ne zanima denar, hočem samo, da nekdo odgovarja s posledicami. A vprašanje je, ali bomo sploh kdaj izvedeli resnico,« je povedala za portal Gradski.me.
Odgovornost zdravnikov
Prepričana je, da bi morali zdravniki disciplinsko odgovarjati, saj je po dogodku nihče ni niti poklical na pogovor, kaj šele na pregled ali na posvet. V celoti so jo ignorirali, pravi.
»Žalostno je, da nihče od zdravnikov ni bil pozvan k odgovornosti. Na sodišču je ena zdravnica, ki je nastopala kot izvedenka, vprašala pravnico kliničnega centra, ali so pacienti zavarovani za zdravniške napake. Odgovorila je, da niso. To pomeni, da lahko zdravnik mirno dela napake. Sama nisem nikoli izrekla nobene žaljive besede tem zdravnikom. Le gledala sem jih in se spraševala ali so lahko res tako hladni,« je povedala žrtev.
Kemoterapija in posledice
Pacientka je bila sicer leta 2018 že enkrat operirana in zdravljena zaradi raka, a po dveh letih zdravljenja ji je po kontroli zdravnik radiolog Vladimir Krgović novembra 2020 sporočil, da se je bolezen domnevno vrnila. Tako je pričela nov cikelj zdravljenja.
Na več pritožb bolnišnici in ministrstvu za zdravje ni prejela nobenega odgovora.
»Od leta 2020 me ni nihče poklical na pogovor – niti direktorica onkologije niti onkološki konzilij. Nihče ni rekel niti: poglejmo, kaj lahko storimo zdaj,« je dodala.
Po napačni diagnozi se je zdravila v Turčiji, kjer so bili zdravniki šokirani, da je prejela kemoterapijo brez biopsije ali dodatnih preiskav.
»To so strupi, ki ne ločijo med zdravimi in bolnimi celicami. Jaz pa nisem imela bolnih celic. Po tretji dozi mi je bilo grozno slabo. Vsak cikel je bil boleč. Karboplatin nikoli ne zapusti telesa – to je strup, ki ostaja in ne veš, kdaj se lahko razvije levkemija ali kaj podobnega,« opozarja.
Izpadli so ji vsi lasje, ostale pa so tudi druge posledice. Najhuje je na nogah – zdaj hodi, a z bolečinami v stopalih in prstih, zaradi nevropatije. Oči ima suhe, vsake štiri mesece mora na vstavitev implantatov v solzne kanale, sprva je morala na te posege v Turčijo. Poleg tega ima 50-odstotno izgubo sluha in uporablja dva slušna aparata, našteva.
»Zaprla sem podjetje in čakala konec«
Diagnoza raka ji je povsem obrnila življenje na glavo.
»Od leta 1992 imam zasebno podjetje, ukvarjala sem se s tiskarstvom. Ko sem prejela izvid, sem zaprla podjetje, prodala poslovni prostor in čakala konec. Šla sem v pokoj,« je še povedala.
Poudarja, da zaupanja v zdravstveni sistem nima več. »Žal ne. Kar lahko opravim zasebno, opravim,« dodaja.
Iz kliničnega centra primera niso komentirali, vsi zdravniki, ki so sodelovali pri zdravljenju in so bili navedeni v tožbi, pa še vedno nemoteno delajo v tej ustanovi.
Starejše novice
