V Sloveniji smo v letih po nastopu gospodarske krize (2008-2011) zaznali skokovito povečanje obsega čezmejnega opravljanja storitev s strani slovenskih podjetij v drugih državah članicah Evropske unije.
Kot pravijo na Štajerski gospodarski zbornici, je bil to nedvomno pozitiven kazalec, saj je odražal povečano gospodarsko aktivnost slovenskih podjetij na tujih trgih, z leti pa se je panoga zgolj krepila in razvijala.
Izvoz podravske regije je v letu 2022 znašal slabe štiri milijarde evrov, kar je 20,8 odstotka več kot leto prej, medtem ko je uvoz regije znašal 3,7 milijarde evrov, kar je 23,5-odstotkov več kot leto prej.
»A z implementacijo spremenjene zakonodaje se je situacija zaostrila,« pravijo: »Podjetja v Podravski regiji pa se soočajo z velikimi težavami.«
Podjetja beležijo visoke izgube
Kot je predstavil Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, so okviru interne raziskave prišli do ugotovitve, da podjetja v večini beležijo visoke izgube in poročajo o več kot 30-odstotnem povečanju stroškov dela. Podjetja poslovanje v Sloveniji zmanjšujejo in dejavnosti selijo v tujino, kjer je poslovno okolje stabilnejše in ugodnejše. V nekaterih podjetjih so razglasili stečaj in podjetja zaprli.
»Zakon o čezmejnem izvajanju storitev je bil sprejet nepremišljeno brez ekonomske analize učinkov zakona, ki bi jo pripravljavci zakona morali pripraviti,« dodaja.
Izpostavil je, da se uresničuje scenarij, ki ga je v svoji analizi učinkov sprememb zakona o čezmejnem opravljanju storitev na slovensko gospodarstvo napovedal profesor Jože P. Damijan.
V analizi je ugotovil, da se bosta izvoz storitev in število zaposlenih v panogah gradbeništva in tehničnih storitev drastično zmanjšala in posledično se bodo zmanjšali tudi prihodki v javne blagajne. Profesor Damijan je ocenil, da se bodo prispevki za zdravstvo in pokojninsko zavarovanje zmanjšali za 240 do 500 milijonov evrov.
V Štajerski gospodarski zbornici predlagajo izenačitev napotenih delavcev v gospodarstvu z napotenimi javnimi uslužbenci.
Kot rešitev vidijo tudi vzpostavitev modela olajšav zaradi višjih življenjskih stroškov v tujini, kot ga ima sosednja Avstrija, kjer se napotenim delavcem prizna dohodninska olajšava ali modela, kot ga ima Hrvaška, kjer so delavci upravičeni do terenskega dodatka, ki je bremen prost.
Predlagajo tudi izenačitev napotenih delavcev z delavci v transportni dejavnosti mednarodnega prometa (avtoprevozniki).
Veliko podjetij odhaja v tujino
V večini podjetji poročajo o več kot 30-odstotnem povišanju stroškov dela. Tudi v podjetju MZK Elektro. Kot je povedal lastnik podjetja Marjan Žargi, jih je to prisililo k selitvi dejavnosti v drugo državo.
»30-odstotnega povišanja cen naši naročniki niso sprejeli,« je povedal: »Ker smo družinsko podjetje, smo šli iskati neko drugo pot.« Odprli so objekt v Avstriji; nad tamkajšnjim poslovnim okoljem so pozitivno presenečeni. »Na žalost bomo morali nekje do konca leta naše projekte končati in preseliti kompletno dejavnost v tujino,« je pojasnil.
V podjetju Zerox so v sklepni fazi selitve podjetja na Hrvaško. Prav tako v podjetju JP Montage poročajo o selitvah po Evropi: »Družbe smo ustanovili v Nemčiji, na Hrvaškem in Slovaški, vse nove zaposlitve se dogajajo tam.«
Tudi v podjetju Mos Servis so po besedah Igorja Kumerja: »dnevne debate, koga bomo prezaposlili, kdo več ne bo v matičnem podjetju v Sloveniji, ker so stroški previsoki. Podjetja smo ustanovili tako v Nemčiji in na Hrvaškem.« V podjetju Novos intenzivno razmišljajo o selitvi v tujino, prav tako tudi v podjetju MS Inastall.
Kot je povedal Miha Senčar, direktor podjetja Tenzor, je strategija podjetja, da širi svojo delo v tujini, a so zaenkrat pri tem onemogočeni. Kar posledično povzroča škodo tudi slovenskim podizvajalcem.
Podjetja v Avstriji zaenkrat še ne nameravajo odpreti: »Bomo vztrajali, da izvajamo projekte v Avstriji, Nemčiji iz slovenskega podjetja.« A dodaja, da niso več dovolj konkurenčni, da bi posegali po največjih projektih.
Ponekod napovedali odpuščanja, drugod zaprtje podjetja
Zaradi povečanih stroškov dela so v nekaterih podravskih podjetjih napovedali odpuščanje. Iz podjetja Montpro so povedali, da bodo bili v kratkem primorani odpuščati, prav tako na neizbežnost krčenja kolektiva opozarjajo tudi v podjetju JP Montage.
Mnogi med njimi so zaradi previsokih stroškov podjetja zaprli. Iz podjetja Pentafor so sporočili, da so zaradi spremembe zakonodaje morali podjetje zapreti: »Firma je v stečaju, delavce smo odpustili. Bomo pa v tujini odprli podjetje in začeli novo zgodbo, saj je v Sloveniji na tak način nemogoče delati.«
Tudi podjetje Rajbi je prenehalo s svojo dejavnostjo.
Le redki dosegli kompromis
Na Štajerski gospodarski zbornici pojasnjujejo, da so se le redki prilagodili in na račun razumevajočih naročnikov in delavcev dosegli kompromise za nadaljevanje opravljanje čezmejnih storitev.
»Uspeli smo najti kompromis med ceno s kupcem, izplačilom dohodka našim montažerjem in našimi lastnimi interesi. Beležimo skoraj 30-odstotno višje stroške dela, tako so se monterji odpovedali delu neto plače, naročnik je dodal nekaj zraven, mi pa smo beležili nižji donos,« je razložil Rado Vračko iz podjetja Expo Biro.