Ko je epidemija čez noč ustavila posel s profesionalno pirotehniko, je Žan Šude iz hobija, garaže in začetnega minusa zgradil mednarodno proizvodno zgodbo.
Ko so se med epidemijo covida-19 ustavili festivali, javna praznovanja in dogodki, je Žan Šude ostal brez posla. Prek svojega podjetja je sodeloval s podjetjem Hamex, kjer je vodil proizvodnjo profesionalne pirotehnike, od ideje do izvedbe in nadzora proizvodnih procesov. Posel se je ustavil praktično v trenutku, je dejal v intervjuju za Ljubljanainfo v seriji intervjujev s podjetniki Podjetno.
Namesto ognjemetov je sledila negotovost. Šude se je najprej znova odzival na klice strank za keramičarska dela, ki jih je opravljal že prej, a dela ni bilo dovolj. Zato je začel razmišljati, kaj bi lahko ustvaril sam.
Odgovor je našel v hobiju, ki ga je spremljal že dolgo: športnem strelstvu.
Celotni intervju z Žanom Šudejem preberite tukaj:
Iz naročila za 20 evrov do globalnega trga
Zračno strelstvo ga je zanimalo že od mladih let. Ker na trgu ni našel krogel za zračne puške, ki bi mu bile zares všeč, jih je začel izdelovati sam. Najprej zase, nato pa se je med epidemijo odločil, da jih poskusi prodati prek eBayja.
Prva naročila so bila majhna. Prišlo je naročilo za 20 evrov, nato drugo, tretje. Največ kupcev je bilo iz Amerike. Vsak zvok novega naročila na telefonu je pomenil nov zagon, novo potrditev in tudi novo neprespano noč: »Moraš biti malo nor, sicer ne prideš tja, kjer si danes.«
Doma so ga po njegovih besedah gledali, kot da je »padel z Lune«, a naročil je bilo vedno več. Kmalu ročna izdelava ni več zadoščala. Proizvodnjo je bilo treba avtomatizirati, saj je obseg naročil presegal fizične zmožnosti.
Začetni kapital: minus 6000 evrov
Začetek ni bil podprt z velikim kapitalom, investitorji ali razvejano prodajno mrežo. Šude je priznal, da je bil njegov začetni kapital pravzaprav dolg: »Začetni kapital je bil minus 6000 evrov.«
Denar si je izposodil od partnerke. A že po prvem večjem naročilu in nakupu opreme je vložek pokril. Od takrat podjetje raste predvsem z lastnimi prihodki: »Od takrat naprej vsak evro, ki ga zaslužimo, vlagamo nazaj v podjetje.«
Njegovo podjetje ZAN-P iz Ljubljane, ki razvija in proizvaja diabole za športno strelstvo pod blagovno znamko Zan Projectiles, je danes izrazito izvozno usmerjena proizvodna zgodba. Domači trg v tej panogi ne omogoča večjega obsega, zato podjetje prodaja globalno.
Približno 99,5 odstotka prodaje ustvari v tujini. Največji trg so ZDA, pomembni pa so tudi evropski trgi in Bližnji vzhod.
Dodatna vrednost je v detajlih
V niši, v kateri deluje Zan Projectiles, odločajo natančnost, ponovljivost, stabilna kakovost serij in razumevanje uporabnika. Gre za trg, kjer kupci zelo dobro vedo, kaj iščejo, razlike med izdelki pa se pogosto pokažejo v majhnih tehničnih podrobnostih.
»Dodatna vrednost je v detajlih - takih, ki jih brez poznavanja strelstva težko razložiš.«
Šude je poudaril, da je prednost podjetja prav v tem, da izdelki niso nastali zgolj kot proizvodni projekt, ampak iz njegove osebne izkušnje strelca. Ker sam razume, kaj uporabnik potrebuje, lažje razvija izdelke, ki jih trg prepozna kot kakovostne: »Rad ustvarjam, rad razmišljam, kako bi kaj izboljšal.«
Danes podjetje razvija lastne proizvodne procese, sodeluje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo in nadzorne sisteme, proizvodnje pa ne razkriva javnosti. Ni obiskov, ni snemanja proizvodnje in ni prikazovanja ključnih procesov, saj konkurenca v tej niši zelo hitro opazuje in posnema.
Inovativnost kot način preživetja
Šude je dejal, da so bili na začetku deležni tudi posmeha. Na prvih sejmih jih konkurenca ni jemala resno, danes pa jih spremlja in kopira. Po njegovem mnenju je eden ključnih razlogov za rast stalno vlaganje v razvoj: »Danes smo prepoznani kot najbolj inovativno podjetje na tem trgu.«
Podjetje je lani ustvarilo približno milijon evrov prihodkov in okoli 182 tisoč evrov čistega dobička, tudi lansko poslovanje pa je bilo po Šudetovih besedah v podobnih okvirih. Trenutno zaposluje štiri sodelavce, občasno pa sodeluje še z zunanjimi izvajalci.
Število zaposlenih želi ohranjati razmeroma nizko, saj raje vlaga v avtomatizacijo. Prepričan je, da mu to dolgoročno omogoča več nadzora nad procesi, kakovostjo in rastjo.
Ko ujameš val, ga moraš jahati
Eden največjih izzivov pri rasti je bil prehod iz majhnih količin v industrijsko proizvodnjo. Ko podjetje iz 2000 kosov na dan preide na 200.000, se hitro pokažejo omejitve procesa.
Kakovost lahko trpi, če podjetje hkrati ne vlaga v stroje, nadzor in avtomatizacijo: »Ko enkrat ujameš val, ga moraš jahati. Če se ustaviš, izgubiš.«
Zato pri Zan Projectiles stalno razvijajo nove izdelke. Šude pravi, da se razvoj ne sme ustaviti, saj brez novih izdelkov ni naslednjega koraka. Hkrati pa opozarja, da hitra rast prinaša tudi tveganja: likvidnost, nadzor sistema in sposobnost ohraniti kakovost.
Letos podjetje vstopa tudi na trg proizvodnje nabojev za pištole, kar pomeni vstop v precej večji segment. Zračni trg je po njegovih besedah manj kot odstotek celotnega trga, zato v novih izdelkih vidi velik potencial za naslednjo stopnjo rasti.
Iz serije Podjetno preberite še:
-
Gospodarstvo | 0 komentarjev
Maja Brelih Lotrič: »Najbolj dragocen vir v našem podjetju so ljudje.«
-
Gospodarstvo | 0 komentarjev
»Pripeljite Boštjana!« Zakaj uspešne ljubljanske restavracije ni mogoče preprosto preslikati v Dubaj ali Beograd
-
Gospodarstvo | 0 komentarjev
Nuša Pavlinjek Slavinec tudi o vodenju z zgledom: »Nikoli ne prelomimo obljub.«
Največji trg so ZDA
Ameriški trg je za podjetje ključen. Tam je veliko uporabnikov, močna strelska kultura in velik potencial za rast. A prodaja na daljavo ima omejitve, zlasti pri logistiki. Če kupec na izdelek čaka predolgo, se priložnost lahko izgubi.
Zato Šude načrtuje odprtje podjetja v ZDA, s katerim želi okrepiti lastno distribucijo, vzpostaviti zalogo in biti bližje največjemu trgu. Prepričan je, da bi z boljšo logistiko prodali bistveno več.
Na ameriški trg niso prodrli le prek spleta, ampak tudi s fizično prisotnostjo. Hodili so na tekmovanja, srečevali strelce, trgovce, distributerje in druge ključne igralce v industriji. Po njegovem mnenju osebni stik v tej panogi ostaja nenadomestljiv.
Brez investitorjev, s krmilom v svojih rokah
Kljub hitri rasti Šude za zdaj ne želi zunanjih investitorjev. Poudaril je, da želi ohraniti nadzor nad smerjo razvoja in tempom rasti: »Želim si ostati brez investitorjev, ker želim, da ostane krmilo v mojih rokah.«
Po njegovem mnenju investitorje pogosto zanimajo predvsem številke, ki pa ne povedo vedno celotne zgodbe. Razvoj stane, novi izdelki potrebujejo čas, dokler pa ne pridejo na trg, se lahko poslovni rezultati navzven zdijo slabši, čeprav se v ozadju gradi pomemben potencial.
Podjetje trenutno raste s hitrostjo, ki jo še lahko nadzoruje. To mu je pomembno tudi zato, ker razvoj novih izdelkov in procesov zahteva veliko energije, pozornosti in odločitev.
O tem, da bi obupal, je dejal, da ni razmišljal, čeprav so bili dnevi, ko bi najraje vse »zažgal«. A trma je zanj pomembna vrlina. Če obstaja vsaj minimalna možnost, poskuša, dokler ne uspe. V podjetništvu zato zanj ni prostora za mirovanje.