Med najbolj prizadetimi je tudi osrednji slovenski center za semenarstvo, kjer opozarjajo na škodo za domačo gensko dediščino in prehransko varnost.
Po silovitem neurju s točo, ki je v noči na četrtek zajelo območje Ptuja in širšega Podravja, o veliki škodi poročajo tudi iz Infrastrukturnega centra Ptuj, ki deluje pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije in predstavlja osrednji slovenski center za semenarstvo.
Ogrožena prehranska varnost
Kot so sporočili, je gosta toča močno poškodovala semensko proizvodnjo poljščin, krmnih rastlin in predvsem vrtnin. Največjo škodo so utrpele slovenske avtohtone sorte, katerih semenski pridelek je bil v veliki meri uničen.
Med najbolj prizadetimi kulturami so tudi slovenske sorte česna. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije opozarjajo, da posledice neurja segajo precej dlje od izgube letošnjega pridelka.
»Ni prizadet samo letošnji pridelek, temveč je ogrožena tudi zaloga višjih vzgojnih stopenj pomembnih slovenskih sort, ki so temelj domačega semenarstva in prehranske varnosti,« so zapisali.
Po njihovih navedbah so večinoma ostale nepoškodovane le rastline, ki so bile zaščitene z mrežniki proti toči. Prav zato znova opozarjajo na pomen sodobne zaščitne infrastrukture, ki postaja ob vse pogostejših vremenskih ekstremih nujna za ohranjanje domače semenske proizvodnje.
V inštitutu poudarjajo, da škoda ni omejena zgolj na uničene nasade in izgubljen pridelek. Po njihovem mnenju gre tudi za izgubo pomembnega dela slovenske genske dediščine ter dolgoletnega strokovnega znanja, ki ga je težko nadomestiti.
»To ni samo škoda na polju. To je škoda na slovenski genski dediščini, znanju in prihodnji prehranski varnosti,« opozarjajo.
Neurje je v številnih delih Spodnjega Podravja povzročilo veliko škodo na kmetijskih površinah, po prvih ocenah pa bodo posledice letošnje toče še dolgo občutili številni pridelovalci in semenarji.
