Talumove naložbe v zeleni prehod uspešne.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer si je med delovnim obiskom v tovarni Talum skupaj z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Vesno Nahtigal ogledal projekte oziroma naložbe v zeleni prehod, ki jih je kidričevski proizvajalec izdelkov iz aluminija sofinanciral iz namenskih sredstev za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov.
V juniju bodo predstavniki obiskali še podjetji SIJ Acroni in Papirnico Vevče, ki skupaj s Talumom sodijo med energetsko intenzivna podjetja, upravičena do nadomestil za posredne stroške emisij toplogrednih plinov.
Ker se veljavna uredba izteče letos, Gospodarska zbornica Slovenije in podjetja pozivajo vlado k njenemu podaljšanju do leta 2030, saj bi to omogočilo nadaljnje vlaganje v razogličenje in okolju prijaznejše tehnologije. Prejeta sredstva so podjetja že doslej v celoti vlagala v zelene investicije.
Ključni cilj je razogljičenje gospodarstva, kar je v energetsko intenzivnih podjetjih dolgotrajen proces, povezan z visokimi stroški ter zahtevnimi posegi. Hkrati ta podjetja v tem času čutijo največjo težo nekonkurenčnih pogojev poslovanja v Sloveniji in Evropi.
Nahtigal: Veljavnost uredbe naj se podaljša do leta 2030
»Obisk v Talumu in prikaz investicij, ki so bile izvedene tudi s pomočjo nadomestila posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov po uredbi, ter njihovi prihodnji načrti, so jasen dokaz, da se ta industrija zaveda pomena razogljičenja in je na pravi poti. Zato je nujno, da energetsko intenzivnim podjetjem v Sloveniji zagotovimo konkurenčne pogoje poslovanja,« je jasna Nahtigal.
»Projekti zelenega prehoda so ključni za uvajanje okolju prijaznejše tehnologije in nadaljnje korake na poti k razogljičenju,« je še dodala.
Talum namenil več kot 55 milijonov evrov zeleni preobrazbi
Talum je prejeta nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov namensko porabil za investicije v zeleno preobrazbo svoje proizvodnje. Višina vseh investicij znaša več kot 55 milijonov evrov, pri čemer bodo iz naslova prejetih nadomestil do leta 2025 prejeli približno 11,5 milijona evrov.
Nadomestila so v Talumu med drugim uporabili za izgradnjo sončne elektrarne na strehah proizvodnih objektov v velikosti 3,7 megavatov ter za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pri proizvodnji rondelic iz katerih se izdeluje aluminijasta embalaža za farmacevtsko, prehrambno in kozmetično industrijo.
Kot je ob ogledu Taluma dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer: »Na obisku sem si ogledal nekatere naložbe, ki smo jih podprli s sredstvi Podnebnega sklada. Talumu čestitam za inoviranje. Postal je eden vodilnih proizvajalcev aluminijskih izdelkov iz sekundarnega, recikliranega aluminija, pridobljenega s ponovno uporabo odpadnega materiala. To mu zagotavlja pomembne primerjalne prednosti in dolgoročno konkurenčnost. Takšne pionirje čistega prehoda moramo podpirati tudi v prihodnje.
Projekt Rondelice 70.000 t je zelo pomemben
Prvo odločbo o upravičenosti do nadomestila so v Talumu prejeli maja 2023. Del prejetih sredstev so namenili za izgradnjo sončne elektrarne na strehah svojih objektov s čimer so povečali proizvodnjo električne energije.
»Še bolj pomembna za dolgoročni razvoj tovarne in krepitev našega položaja največjega svetovnega proizvajalca pa so namenska sredstva, ki smo jih namenili za sofinanciranje projekta Rondelice 70.000 t,« je ministru pojasnil predsednik uprave Taluma Marko Drobnič.
Skupna vrednost projekta Rondelice 70.000 t, ki ga bodo v Talumu zaključili do konca leta, presega 40 milijonov evrov.
PREBERITE ŠE:
Še dodatnih 60 milijonov investicij do 2030
V Talumu so sicer sredi intenzivnega investicijskega cikla v višini 55 milijonov evrov za dokončanje zelene transformacije. Od tega je več kot 13 milijonov evrov investicij, ki ustrezajo pogojem za dodelitev nadomestila. Še dodatnih 60 milijonov evrov nameravajo v Talumu investirati do leta 2030, od tega je več kot 10 milijonov evrov investicij, ki ustrezajo pogojem za dodelitev nadomestila.
»Projekti, ki smo si jih danes ogledali z delegacijo ministrstva, več kot dokazujejo pravilnost in ciljno usmerjenost porabe sredstev iz naslova kritje posrednih stroškov emisij toplogrednih. Izhajajo iz realnih potreb industrije in prinašajo realne rezultate večje energetske učinkovitosti naprav in procesov ter zmanjševanja emisij. V Talumu si zato želimo, da bi Slovenija sledila usmeritvi Evropske komisije, ki je državam članicam omogočila podaljšanje te sheme do leta 2030,« poudarja Drobnič.
