V rokah policije je osumljenec najmanj petih kaznivih dejanj ropov v Mariboru.
Policijska uprava Maribor je danes pojasnila, da so minuli petek, 25. avgusta, k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru s kazensko ovadbo privedli 44-letnega moškega, za katerega je podan utemeljen sum, da je med 22. majem in 2. avgustom letos v Mariboru izvršil najmanj pet kaznivih dejanj ropov.
Preiskovalni sodnik je zoper njega odredil pripor.
Kdo je 44-letnik?
Osumljeni je slovenski državljan, brez stalnega bivališča, ki je zadnjih nekaj mesecev neprijavljen prebival in živel na območju občine Slovenska Bistrica.
Tam so mu zaradi nevarnosti, da je oborožen in da se bo prijetju upiral, policisti specialne enote 24. avgusta zgodaj zjutraj odvzeli prostost, odrejeno pa mu je bilo tudi pridržanje.
V kasnejši hišni preiskavi so kriminalisti Policijske uprave Maribor našli in zasegli pištolo, za katero sumijo, da je bila uporabljena pri storitvi teh ropov.
Pri kriminalističnotehničnem pregledu orožja so ugotovili, da gre za zračno pištolo, ki je imitacija pravega orožja.
Zasegli so tudi druge predmete – oblačila in obutev, med njimi tudi ovratna ruta, ki je bila najverjetneje prav tako uporabljena med izvrševanjem teh kaznivih dejanj.
Ciljal na prodajalke
Vseh pet ropov je osumljeni izvršil nad prodajalkami v Mariboru, in sicer 22. maja v trafiki na Pobrežju, 21. junija v trafiki na Gosposvetski cesti, 23. junija v trgovini na Taboru, 4. julija v marketu na Pobrežju in 2. avgusta v lekarni Maribor, na Gosposvetski.
Pri teh kaznivih dejanjih si je protipravno prilastil skoraj 15.000 evrov.
Policisti in kriminalisti so ob izvršenih kaznivih dejanjih ropa vodili intenzivno kriminalistično preiskavo in osumljenega izsledili na podlagi izvedenih obsežnih policijskih pooblastil in ukrepov, ki med drugim vključujejo več kot sto razgovorov, mnoge zavarovane sledove pri ogledih krajev teh dejanj, veliko količino zaseženih predmetov in posnetkov video nadzornih sistemov, izdelavo fotorobota, številne poostrene nadzore, ki so jih praktično več kot en mesec s policisti in kriminalisti različnih policijskih izvajali na območju Maribora.
Osumljeni je že bil obravnavan zaradi kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. V letu 2016 je bil zaradi ropa že pravnomočno obsojen.
Za osumljenega obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je v navedenem obdobju storil še vsaj dva ropa, zato s preiskovanjem teh dejanj intenzivno nadaljujejo.
Za kaznivo dejanje ropa je predpisana zaporna kazen v razponu od enega do desetih let. V letu 2022 so obravnavali 15 ropov (v letu pred tem 31), katerih preiskanost je znašala 60 odstotkov (77,4 odstotka).
Ropi so najhujše premoženjsko kaznivo dejanje
Ropi predstavljajo hudo obliko nasilnega kaznivega dejanja, saj so najhujše premoženjsko kaznivo dejanje, pri katerem storilec k žrtvi pristopi z grožnjo, ki jo lahko izrazi tudi z orožjem ali drugim nevarnim predmetom, so dodali policisti.
Ropi so kazniva dejanja, ki ljudi oziroma žrtve prizadenejo premoženjsko, hkrati pa zaradi izražene grožnje zmanjšujejo občutek varnosti v skupnosti.
Za kaznivo dejanje ropa je predpisana kazen zapora od enega do desetih let. V primeru, da rop izvedeta dve ali več oseb je zagrožena kazen zapora od enega do petnajstih let.
V letu 2022 je bilo v Sloveniji izvršenih 141 ropov, preiskanost pa je bila približno 55-odstotna. Najpogosteje so ropi ropov izvedeni na ulicah, cestah, parkiriščih in javnih površinah. V teh primerih gre za tako imenovane ulične rope, kjer posameznik ali skupina storilcev od oškodovanca s silo ali grožnjo zahtevajo denar, GSM, osebne predmete ...
Drugo najpogostejše prizorišče ropov so trgovine in različne prodajalne, ostala prizorišča so manj pogosta. Ropov v finančne institucije, kot so banke, pošte in hranilnice je na letni ravni razmeroma malo.
Število ropov je v zadnjih letih v upadu in je bilo v letu 2022 najmanjše v zadnjih trinajstih letih. V letu 2023 pa so policisti zabeležili manjše povečanje števila ropov, in sicer jih je bilo do 24. avgusta 2023 izvršenih 120.
Kaj storiti, če ste žrtev ropa?
Tudi v Sloveniji občasno zaznavajo tuje storilce, ki so tudi člani širših organiziranih kriminalnih združb. Tako so v preteklih letih obravnavali kar nekaj ropov pošt, zlatarn, urarn in draguljarn, predvsem v večjih mestih, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili storilci z območja Balkana.
Ne glede na to, ali gre za tako imenovani ulični rop ali pa za rop pošte ali draguljarne, mora žrtev ali naključna priča upoštevati preventivne nasvete, saj je grožnja z orožjem ali drugim nevarnim predmetom bolj pomembna kot pa morebitni odtujeni predmeti.
Oškodovanec oziroma žrtev ali morebitni drugi, ki bi bili prisotni, naj najprej poskrbijo za osebno varnost in naj ne reagirajo pretirano pogumno, še posebej, če je ropar fizično močnejši, oborožen ali če je roparjev več. Bolje je slediti navodilom roparjev in se ne upirati ter takoj po dejanju poklicati policijo.
Žrtve, priče ali drugi naključni prisotni lahko policiji lahko pri izsleditvi roparja pomagajo, če si dobro zapomnijo ali zapišejo predvsem:
- osebni opis sumljivih oseb (spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo),
- registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila,
- smer, kamor so roparji pobegnili,
- druge zaznane posebnosti.
Upoštevati je treba še, da se do prihoda policije na kraju ničesar ne premika in ne pospravlja, da s tem ne bi uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca.
