Višje sodišče je nekdanjega ravnatelja ene izmed jeseniških šol za spolni napad na desetletno deklico in za neupravičeno slikovno snemanje obsodilo na zaporno kazen tri leta in štiri mesece zapora ter mu kazen znižalo za pol leta.
Kranjsko okrožno sodišče je namreč lani nekdanjega ravnatelja obsodilo na tri leta in deset mesecev. Sodba je pravnomočna, poroča Dnevnik.
Nekdanji ravnatelj, učitelj športne vzgoje in športni trener se je poleti 2023 znašel v preiskavi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletnice. Spolno naj bi napadel desetletno hčerko svoje takratne partnerice.
Tožilstvo pa mu je poleg kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, očitalo tudi storitev dveh kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja.
Obtoženi je očitke tožilstva na predobravnavnem naroku priznal, tožilstvo pa je zanj predlagalo izrek treh let in desetih mesecev zaporne kazni.
Sodnik je sledil predlogu vodje okrožnega državnega tožilstva v Kranju in obtoženemu januarja lani dosodil tri leta zaporne kazni za spolni napad in po šest mesecev za vsakega izmed dveh kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja. Nato je obtoženemu izrekel enotno zaporno kazen treh let in deset mesecev zapora.
Obramba je predlagala zgolj pogojno zaporno kazen
Obramba je v pritožbi na višje sodišče predlagala, da mu dosojeno zaporno kazen spremenijo v zgolj pogojno zaporno kazen. Podredno je odvetnik nekdanjega ravnatelja sodišču predlagal še, da sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje v delu, ki se nanaša na sam izrek višine kazni.
Tožilstvo se s predlogi obrambe ni strinjalo in je vztrajalo, da višje sodišče potrdi prvostopenjsko sodbo v celoti, torej tudi višino izrečene kazni, poroča Dnevnik.
Višji sodniki so po pisanju Dnevnika v sodbi pojasnili, da je prvostopenjsko sodišče navedlo obrazložene in konkretne razloge, zakaj je primernejša kazen zapor, in ne zgolj pogojna kazen. Pri tem je sodišče upoštevalo tako težo posameznih kaznivih dejanj kot tudi oteževalne in olajševalne okoliščine.
Obramba se lahko z zahtevo za varstvo zakonitosti obrne še na vrhovno sodišče in hkrati zaprosi za odlog prestajanja kazni do odločitve vrhovnih sodnikov. Sodba je sicer že pravnomočna, še poroča Dnevnik.
