Evropska vesoljska agencija je posnetek Sonca, ki ga je v orbiti zajel slovenski satelit TRISAT-S, izbrala za tehnološko fotografijo tedna. Gre za že tretji takšen uspeh slovenskih strokovnjakov.
Posnetek Sonca s črno piko v središču, ki ga je v nizki Zemljini orbiti zajela miniaturna kamera na krovu satelita TRISAT-S, je pritegnil pozornost Evropske vesoljske agencije.
Ta ga je izbrala za svojo tehnološko fotografijo tedna oziroma »Technology Image of the Week«.
Za satelitom TRISAT-S stojita Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ter podjetje SkyLabs.
Črna pika ni okvara kamere
Posnetek prikazuje tako imenovani učinek »črnega Sonca«. Črna pika v središču Sonca ni posledica okvare kamere, ampak značilen pojav pri določenih slikovnih senzorjih CMOS v pogojih izjemno močne osvetlitve.
Slovenska ekipa pojav, ki bi ga sicer lahko razumeli kot neželenega, uporablja kot vizualno referenco za določanje položaja Sonca in orientacije satelita.
»Učinek črnega Sonca morda na prvi pogled deluje kot napaka pri zajemu slike, a za nas predstavlja ključen navigacijski element,« pojasnjuje dr. Iztok Kramberger, vodja projekta TRISAT na Univerzi v Mariboru in direktor za inovacije pri podjetju SkyLabs.
Cilj je, da bi vesoljsko plovilo s pomočjo opazovanja Sonca, Zemlje in Lune lahko samo določalo svojo orientacijo, položaj in gibanje ter tako nekoč omogočilo povsem avtonomno navigacijo daleč od Zemlje.
Že tretjič med izbranimi dosežki
Gre za nadaljevanje večletnega razvoja. Leta 2023 je bila izbrana fotografija »Zemlja skozi 2-milimetrsko lečo« z nanosatelita TRISAT-R, letos poleti pa še »Umetnost hadronov« iz pospeševalnika CERN.
Nanosatelit TRISAT-S velikosti 3U sta razvila Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in SkyLabs, v nizko Zemljino orbito pa je poletel 5. septembra letos na krstnem poletu rakete Spectrum nemškega podjetja Isar Aerospace.
Na krovu ima šest miniaturnih kamer, ki omogočajo hkratno spremljanje vesoljskega okolja.
Preizkušajo tudi »hibernacijo« satelita
Poleg optične navigacije ekipa na satelitu preizkuša tudi hibernacijo vesoljskih plovil s praktično ničelno porabo energije.
Pri TRISAT-S je to še posebej pomembno zaradi omejenega primarnega vira energije.
Po navedbah Univerze v Mariboru kombinacija zelo varčne hibernacije in vizualnega zaznavanja naravnih nebesnih teles naslavlja dve pomembni zahtevi prihodnjih dolgotrajnih vesoljskih misij – učinkovito upravljanje energije ter samostojno orientacijo in navigacijo brez stalne podpore z Zemlje.
