Mestno gledališče Ptuj bo v petek, 23. oktobra, predstavilo prvo premiero nove gledališke sezone. Predstava V imenu očeta v režiji Kokana Mladenovića odpira vprašanja odnosov med očeti in sinovi, družinskih vezi, odsotnosti in izgub.
V Mestnem gledališču Ptuj so na novinarski konferenci predstavili novo predstavo V imenu očeta, ki je nastala po motivih romana The Invention of Solitude ameriškega pisatelja Paula Austerja. Gre za avtorsko delo režiserja Kokana Mladenovića in dramaturginje Karle Leko, ki v ospredje postavlja odnos med očetom in sinom.
Kot je pojasnil direktor gledališča Peter Srpčič, je osrednji motiv predstave odsotni oče, ki ga otroci pogosto iščejo vse življenje.
»Osnovni motiv te predstave je zgodba, ki je zelo slovenska. Rekel bi, da je postala skoraj slovenski arhetip. Govorim o motivu odsotnega očeta. Očetje so odsotni in otroci odraščajo ob mamah, s tem mankom očeta, ki ga potem iščejo vse svoje življenje. Družina je tudi v Sloveniji pogosto prostor, kjer ni miru. Ni nujno prostor varnosti, ampak je vse prevečkrat tudi prostor nasilja ali pa prostor odsotnega očeta,« je povedal Srpčič.
Sin po 30 letih ponovno odkriva očeta
Zgodba se začne po očetovi smrti, ko se sin vrne v njegovo stanovanje, da bi uredil zapuščino. Med pregledovanjem osebnih predmetov se začnejo prebujati spomini in vprašanja, na katera dolga leta ni dobil odgovorov.
Dramaturginja Karla Leko je pojasnila, da so želeli prikazati obe plati odnosa, ne le sinove bolečine zaradi zapustitve, temveč tudi očetove razloge za odhod.
»Sin se po 30 letih na neki način ponovno sreča z očetom. Srečuje ga skozi predmete, na katere naleti, skozi spomine, ki se mu začnejo vračati, in skozi spoznavanje očeta kot druge osebnosti, ne zgolj skozi njegovo očetovsko vlogo. Spoznava človeka, ki je živel polno življenje, čeprav ni bil prisoten v življenju svojega sina,« je pojasnila.
Ko izgubimo starše, izgubimo tudi del sebe
Režiser Kokan Mladenović je poudaril, da predstava odpira tudi vprašanje identitete, ki se spremeni ob smrti staršev. Ustvarjalci so pri nastajanju črpali tudi iz osebnih izkušenj.
»Ko nam umre drugi starš, v resnici tudi sami umremo kot sinovi in hčere. Od trenutka, ko smo se začeli zavedati sebe, smo bili od nekoga sin ali hči. Ko umre drugi starš, staršev nimamo več in s tem izgubimo tudi to poimenovanje. Lahko smo prijatelji, možje, žene, ljubimci, vendar nikoli več ne bomo nikomur sin ali hči. To je neke vrste dvojna smrt, ki človeka prisili, da se vpraša, kdo v resnici je,« je povedal Mladenović.
Prepričan je, da bo predstava pri gledalcih vzbudila močna čustva, saj obravnava izkušnje, s katerimi se lahko poistoveti marsikdo.
Na ptujski oder se vračata znana igralca
V vlogi sina nastopa Jurij Drevenšek, ki se v Mestno gledališče Ptuj vrača po več kot desetih letih. Kot je povedal, ga je k sodelovanju pritegnila predvsem možnost dela z Igorjem Samoborjem in intimna tematika predstave.
»Vesel sem, da smo se lahko lotili nečesa tako intimnega in vsem nam lastnega. Mislim, da bodo gledalci v tej zgodbi lahko prepoznali marsikatero vzporednico s svojim življenjem,« je dejal Drevenšek.
Vlogo očeta je prevzel Samobor, ki je svojo gledališko pot začel prav na Ptuju. Ob predstavitvi je spregovoril tudi o tem, kako ljudje svoje starše pogosto zares spoznavajo šele skozi spomine in predmete, ki ostanejo za njimi.
»Sam nisem imel nobene travmatične zgodbe iz otroštva, nasprotno, imam same lepe spomine. Danes nimam več staršev in nisem več nikogaršnji sin. Toda še vedno odkrivam stvari o njiju, ki jih nekoč nisem razumel. Ko pogledam fotografijo očeta in mame, kako sta se z mopedom odpravila proti Bolgariji, se sprašujem, kakšna sta bila takrat. Jaz sem ju poznal v drugem življenjskem obdobju, ko sta morala skrbeti za družino,« je povedal Samobor.
Predstava je v celoti nastala na Ptuju
Predstava je nastala v samostojni produkciji Mestnega gledališča Ptuj, celoten študij pa je potekal na Ptuju.
Za scenografijo je poskrbel Dušan Fišer, ki je pojasnil, da imajo osebni predmeti v očetovem stanovanju pomembno vlogo pri razkrivanju zgodbe.
»Gre za najbolj intimen prostor, v katerem človek biva. Vsi elementi, ki se pojavijo na sceni, podpirajo zgodbo oziroma jo tudi sami pripovedujejo. To so osebni predmeti, ki igralcema omogočajo raziskovanje preteklosti in odkrivanje očetove zgodbe,« je pojasnil Fišer.
Pri predstavi so sodelovali še avtorica glasbe Irena Dragović, kostumografinja Aleksandra Pecić Mladenović, lektor in šepetalec Simon Šebinek, oblikovalec svetlobe Primož Linhart ter oblikovalka maske in pričesk Alenka Kalezić.
Premiera predstave V imenu očeta bo v petek, 23. oktobra, v Mestnem gledališču Ptuj.
