S tradicionalnim javnim branjem odprtega pisma Evropi se je na Ptuju uradno začel 29. festival Dnevi poezije in vina. Otvoritvena slovesnost je bila v luči kritičnega razmisleka o prihodnosti Evrope.
Dnevi poezije in vina so že v polnem razmahu. Dogodki v najstarejšem slovenskem mestu in po 17 drugih krajih v okolici potekajo že od ponedeljka.
Vse do sobote, 23. avgusta, se bodo prepletali vrhunski vinski okusi in svetovna poezija. Današnji dan je zaznamovalo pestro večerno dogajanje na Vrazovem trgu na Ptuju. Prisluhnili smo branju odprtega pisma Evropi, s čimer se je festival uradno začel.
Koncept odprtega pisma so prvič predstavili leta 2017. Vsako leto ga napiše izbran pesnik ali pesnica, ki v njem opozori na aktualna družbena vprašanja. Pismo prejmejo vsi poslanci Evropskega parlamenta, člani Sveta Evrope in Evropske komisije, obenem pa ga objavijo tudi številni ugledni evropski mediji.
Letos ga je napisal avtor in srbski pesnik in urednik Gojko Božović, v njem pa izpostavlja številne rane in travme Evrope, tudi v luči zaostrenih razmer v Srbiji.
V pismu je opozoril na utrujenost Evrope, ki po burnem 20. stoletju išče svoj smisel in za katero se zdi, da je morda v zatonu kot civilizacija.
Božovič je spregovoril z »roba Evrope«, Balkana, ki je po njegovih besedah geografski del Evrope, ne pa tudi politični.
»Posledica tega odnosa geografije in politike je stabilokracija na Zahodnem Balkanu, vzpon avtoritarizma, ki ima desetletno podporo evropskega političnega razreda, valovi populizma, ki divjajo z nezmanjšano močjo,« je dejal.
Spregovori tudi o antipopulističnem in antiavtoritativnem gibanju v Srbiji, ki traja že od novembra 2024: »To gibanje vodi nova generacija, ki ne sprejema ne avtoritarizma srbskega režima ne nevprašljivih avtoritet, ne hinavščine evropske birokracije. Tega ni nihče pričakoval od generacije, o kateri se je, očitno brez razloga, verjelo, da je družbeno ravnodušna, politično nezainteresirana in usmerjena samo k neskončni zabavi in himeram zasebnih fascinacij.«
Božović poziva k vrnitvi k velikim zgodbam – kulturi, demokraciji in solidarnosti – saj Evrope ne morejo povezati le interesi, ampak skupni smisli. Evropa mora izbrati demokracijo pred geopolitiko, da bo vnovič postala subjekt svoje zgodovine in našla moč za prihodnost.
