100 let od smrti ptujskega župana Josefa Orniga.
Danes mineva 100 let od smrti Josefa Orniga, ki je bil ptujski obrtnik in politik avstrijskega rodu.
Na spletni strani Slovenska biografija lahko preberemo, da se je štajerčijanski politik Ornig rodil 7. junija 1859 kot sin mlinarja v Hrastovcu, umrl pa je 11. marca 1925 v Gradcu.
Na Ptuju je obiskoval ljudsko šolo in prve gimnazijske razrede, se nato izučil za peka in potoval kot pomočnik po Nemčiji, Franciji in Angleškem.
Po povratku na Ptuj je začel uporabljati dobljene izkušnje pri požarni brambi, v gradbenem in olepševalnem društvu ter utemeljil ptujsko kopališče in ljudski vrt.
Leta 1888 je bil izvoljen v občinski svet ter bil župan Ptuja od leta 1894 do 1918.
Kakšen župan je bil Ornig?
Kot župan je postal načelnik mestne hranilnice in deloval za modernizacijo in gospodarski dvig Ptuja ter za ojačenje ptujskega nemštva.
Prvemu cilju je služila sanacija mestnih financ, ustanovitev voznega parka, pogrebnega zavoda, plinske razsvetljave, mestne klavnice, tlakovanje in kanalizacija ulic, novi park, novi rotovž, nova vojašnica, novo sodno poslopje, podpiranje novega muzeja in preureditev gledališča, reorganizacija trga za živila, sejmov in povečanje njih števila, spodbujanje interesa tuje trgovine za ptujske sejme, olajšanje zveze Ptuja z daljnim prometom z uvedbo lokalnih vlakov Ptuj—Maribor in z izgraditvijo interurbane telefonske zveze.
Drugemu cilju pa je služilo razširjeno osnovno in novo strokovno šolstvo.
Z ustanovitvijo dijaškega doma leta 1899 je dosegel izpopolnitev nižje gimnazije v višjo.
Od 1904 do 1918 je bil načelnik ptujskega okrožnega zastopa in deloval za razvoj živinoreje, sadjarstva, za modernizacijo starih cest in gradnjo novih, 1896 je postal kot zastopnik trgovske zbornice deželni poslanec, od 1906 pa je zastopal trge in mesta ptujskega-ormoškega-sv. lenarškega-ljutomerskega-rogaškega volilnega okraja.
V deželnem zboru je zastopal gospodarske interese Ptuja in okraja z idejo velike elektrarne, z nastopanjem za železnico Dunaj - Split preko Ptuja ter s prizadevanjem za regulacijo Pesnice.
Pomemben za gospodarstvo, zavzemal se je za Štajersko v okviru nemške države
Močno se je zavzemal za gospodarski razvoj Ptuja.
Je pa Ornig skušal Slovence na Štajerskem in Koroškem narodno asimilirati v nemštvo ter preprečiti njihovo diferenciacijo.
Leta 1899 je ustanovil konzorcij, ki je začel izdajati časopis Štajerec, osrednji nosilec njegovega gibanja. Preko njega je zagovarjal sodelovanje slovenskih kmetov z nemškimi obrtniki ter omejeval slovensko narodno zavest.
Med prvo svetovno vojno je aktivno deloval proti Majniški deklaraciji in zagovarjal štajerski regionalizem ter enotni nemški državni jezik. Veljal je za enega najnevarnejših nasprotnikov štajerskih Slovencev.
Po prevratu se je preselil v Gradec.
