Vinogradništvo in vino v Halozah imata bogato zgodovino. Vinsko trto so tam posadili že Kelti, 400 let pred našim štetjem.
Ugodni pogoji za gojenje trte se lahko primerjajo z najznamenitejšimi vinorodnimi pokrajinami, kot so Porenje, Burgundija ali Champagne. Vse več vinarjev vina iz Haloz prodaja po celem svetu, kjer navdušujejo predvsem zaradi svoje svežine in bogatih mineralov, ki jih črpajo iz edinstvenih rastišč.
Avstrijska družina je pred 13 leti kupila prve hektarje v Halozah
Avstrijska vinogradniška družina Gross je pred trinajstimi leti v Halozah kupila prve štiri hektarje. Danes je njihovih že 18 hektarjev vinogradov, hitro so namreč spoznali veliko prednost tega območja.
»Haloze imajo možnost za pridelavo z veliko svežine in kisline, pa tudi veliko strukture in telesa. To ni mogoče kjerkoli na svetu. To ljudje tudi iščejo, svežina vina, struktura in globina,« je povedal Mihael Gross iz Vina Gross.
Letno pridelajo 30.000 litrov vina
V Halozah so postavili sodobno vinsko klet, kjer vsako leto pridelajo 30.000 litrov vina. Ob savignonu, laškemu in renskemu rizlingu veliko stavijo predvsem na domačo sorto šipon, ki je po tujini prepoznavna pod imenom Furmint.
»To je starodavna vinska sorta, ki je že stoletja doma v tej regiji in prinaša zelo sveža vina, ki so bogata s kislinami,« doda Gross.
Na etiketi vin so podobe vinogradov
Največ vin prodajo v Avstriji, Nemčiji in na drugih evropskih trgih, pa tudi v ZDA, Kanadi in Singapurju. Na etiketi njihovih vin so podobe vinogradov, saj želijo prikazati, da je tu pridelava vin vse prej kot enostavna.
»In to naj tudi naši kupci, ki pijejo naša vina v ZDA, Kanadi ali Singapurju, prepozna takoj na prvi pogled. Saj pa tam ne vedo kako je tu v Halozah,« pove Gross.
Haloze spadajo med 50 odstotkov najboljših za pridelavo vina
V Vinoteki Kobal, ki domuje v najstarejši ptujski hiši, pa želijo ljubiteljem vin še bolj ponazoriti, kako posebna so rastišča v Halozah, ki spadajo med 50 odstotkov najboljših na svetu za pridelavo vina.
»Veste, ko ljudem pokažemo kako je s trto, ki je stara 40 ali 50 let, ko korenine segajo globoko tudi deset metrov v globino, ko črpajo te minerale, ko črpajo te hranljive snovi iz te globine, potem ljudje začnejo razumeti zakaj je vino lahko tako polno,« je povedal Andrej Sajko iz Kobal vina.
Znamka dodobra uveljavljena med stroko
Kljub temu, da je blagovna znamka Kobal vina stara le nekaj let, je že dodobra uveljavljena med stroko, pa tudi pri navadnih vinoljubih. Večino vina prodajo na tuje, predvsem v ZDA. Tam navdušuje bogata 2000 letna zgodovina vinske trte v Halozah.
»Haloze so grandcruise oziroma ekskluzivno rastišče avstroogrske monarhije, to je tisti pravi, kot so takrat rekli sudsteiermark in Haloze so veljale kot nekaj posebnega,« še doda Kobal.
