Slika je simbolična.
Mišja mrzlica je letos v velikem porastu, ena oseba pa je zaradi te nalezljive bolezni umrla.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je letos doslej prejel prijave o 562 primerih mišje mrzlice, kar je veliko več kot lani, ko je v celem letu prejel 14 prijav. Med obolelimi je 240 oseb potrebovalo bolnišnično zdravljenje, ena oseba je umrla, so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Precej več kot zadnja leta je letos tudi primerov zajčje mrzlice.

Da letos narašča število primerov mišje mrzlice, so predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje prvič javno opozorili aprila letos. Ob tem so pozvali k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko ljudje prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic. Prav tako že vse leto opozarjajo na previdnost pri gibanju v naravi in tudi pri delu v naravi.

Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.

Pojavlja se ciklično, letos izreden porast

Mišja mrzlica se ponavadi pojavlja ciklično. Večje število primerov pristojni zaznajo enkrat na nekaj let. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kot vzrok za tolikšen porast primerov mišje mrzlice letos navajajo, da je bukev lani v jeseni obilo rodila.

Posledično je bilo na voljo veliko žira, kar pomeni, da je bilo vsaj teoretično dovolj hrane za glodavce. Če je na voljo dovolj hrane, se živali tudi hitreje množijo, k temu pa lahko prispeva tudi toplo poletje in zgodnja jesen.

Večina letošnjih primerov mišje mrzlice, to je 253 od vseh 562, spada pod goriško statistično regijo, občina z največ primeri mišje mrzlice pa je Nova Gorica. Tam so letos doslej našteli 77 primerov.

Število letošnjih primerov močno presega število primerov v zadnjih letih. Po informacijah, ki so razvidne iz podatkovnega portala NIJZ za obdobje 2015-2019, je bilo v Sloveniji v omenjenem obdobju največ primerov mišje mrzlice v letu 2019, in sicer 252.

Več tudi zajčje mrzlice

Letos je močno naraslo tudi število primerov zajčje mrzlice oziroma tularemije. Nacionalni inštitut za javno zdravje je letos doslej prejel prijave o 47 primerih zajčje mrzlice, lani pa so v celem letu potrdili dva primera.

Tudi večina letošnjih prijav, skupno 34, spada pod goriško statistično regijo. Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 21 zbolelih za zajčjo mrzlico, umrl ni nihče, so navedli pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

V preteklosti so bili primeri zajčje mrzlice pri nas redki. Denimo v letih od 2004 do 2013 so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prejeli do štiri prijave letno, desetletno povprečje je znašalo 1,3 prijave letno.

Povzročitelj tularemije je bakterija, ki se prenaša s stikom denimo z zajci, kunci, voluharji in mišmi ter tudi z vbodom klopa. Redkejša možnost okužbe je še z inhalacijo prahu, ki nastaja na primer med kmečkimi opravili in z zaužitjem kontaminirane hrane in vode.

Prav to se je zelo verjetno zgodilo tudi v letošnjih primerih na Tolminskem in Ajdovskem, kjer je okužba prišla iz manjšega zasebnega onesnaženega vodnega vira.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice