Bobri na območju Ptujskega jezera spreminjajo pokrajino.
Kot smo poročali že februarja, so se na območju reke Drave na Ptuju naselili bobri. Bobri s svojo značilno dejavnostjo obrežju ptujske Drave spreminjajo podobo.
Pojavili so se na obeh bregovih reke Drave, vzdolž celotnega Ptujskega jezera.
Bobri gradijo jezove in brloge, podirajo drevesa, spreminjajo pokrajino
Sledi bobra so jasno vidne. Že v začetku februarja smo lahko na tem območju opazovali oglodana drevesa, nekaj je bilo že podrtih, zdaj so spremembe še bolj očitne.
Veliko dreves je že padlo, nekaj jih še bo.
Več si lahko pogledate v spodnjih foto utrinkih.
Bobri so ključni del ekosistema
Bobri, znani kot naravni graditelji, so ključen del ekosistema. Njihovo podiranje dreves in gradnja jezov ustvarjata nove habitate, ki koristijo različnim živalskim vrstam.
Njihova dejavnost ima dvojne učinke: po eni strani omogoča večjo biotsko raznovrstnost in oblikovanje naravnih mokrišč, po drugi pa lahko povzroči težave, kot so erozija brežin in ogrožanje nekaterih drevesnih vrst.
Najprej iztrebljen, zdaj zaščiten
Bober je bil v Sloveniji dolgo časa le še del zgodovinskih zapisov. Zadnjič ga kot lovno divjad omenja Terezijanski kataster mariborskega okrožja leta 1749, lahko preberemo na portalu Discover Ptuj.
Šteje se, da je bil do konca 18. stoletja pri nas iztrebljen. V naravo pa se je znova vrnil šele leta 1998, ko so ga opazili na sotočju rek Krke in Radulje. Sem se je razširil iz Hrvaške, kjer so ga naselili v porečju reke Save.
V naslednjih letih so se bobri začeli širiti tudi ob druge slovenske rek, ob Dravi so ga opazili leta 2006.
Danes je bober pri nas zaščitena vrsta, njegova prisotnost pa je vse bolj opazna tudi na Ptujskem – predvsem po obglodanih deblih in spremembah na rečnih brežinah, ki so posledica njegove značilne gradbene dejavnosti.
