Na prijetno, toplo in sončno sobotno jutro smo se odpravili na izlet, in sicer na Veliko planino, ki je naravnost mikavna za krasno posamezno, prijateljsko ali pa družinsko preživljanje prostega časa.
Velika planina je zakrasela visokogorska planota v Kamniško-Savinjskih Alpah in obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo. Je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem, kjer so pastirji zgradili več pastirskih naseljih s preko sto pastirskimi stanovi posebne oblike, ki so zaščitni znak planote.
Sprehodite se lahko med pašniki in iglavci ali pa se odpravite na daljši pohod po planini, za tisti utrujene pa je mikavna tudi dvosedežnica. Zagrizeni kolesarji se lahko odpravite na gorsko turo tudi s kolesom, v vseh primerih pa se boste naužili svežega zraka in toplega planinskega sonca. Za izletnike tako nudijo možnost najema koč in kampiranja, vsekakor pa se lahko na svoji izletniški poti okrepčate v gostiščih in planinskih domovih.
Po pastirskem naselju
Na Veliki planini obstaja eden redkih ohranjenih pastirskih naselij te velikosti v Evropi, poznano pa je po svoji tipični arhitekturi – kočah, prekritimi z značilnimi smrekovimi skodlami – ki kar nekako simbolizira omenjeni kraj. V juniju jih zapolnijo tudi pastirji, ki z živino do septembra ostanejo na paši in prav radi povabijo na pokušino domačih dobrot – kislo mleko in žgance.
Tista znana kapela Marije Snežne stoji nad pastirskih naseljem, ki je prvotno stala že pred 2. svetovno vojno, nato pa so jo nemški vojaki požgali. V času pastirske sezone potekajo maše prav vsako nedeljo, več tisoč pa jih obišče božične polnočnice.
Jama Veternica in Dovja Griča
Najbolj prepoznavno naravna znamenitost planine sestavljata jami Mala in Vellika Veternica, ki sta nastali od preperevanju, ko se je porušil njun strop in nastali sta dve udornici. V jamah lahko najdemo krpe snega tudi v poletnih mesecih. Medtem ko je zgolj 9-metrska jama Dovja griča poznana po pripovedkah pastirjev, najbolj znana je prav tista o divjih/dovjih možeh, ki nam bi v Dovji griči oziroma divji skali živeli.
Turistično naselje že od leta 1959
Turistično naselje se nahaja v bližini Gostišča Zeleni Rob. Turistična ideja se je pojavila leta 1959, v razcvetu sindikalnega turizma, tako so financirala izgradnjo koč različna podjetja in ob zaključku projekta (1964) jih je stalo okoli 60. postavljeno je po načrtih arhitekta Vlasta Kopača, med drugim Plečnikovega učenca, ki je želel strogo ločiti turistično od pastirskega naselja, kljub temu pa so koče podobnega videza, saj je v projekt želel prenesti del ljudske arhitekture.
Poleti pa ne pozabite tudi na obisk tamkajšnjega muzeja, ki je urejen v hiši Preskarjevega Andreja, ki je 1945 na pogorišču prejšnje koče postavil današnjo v prvotni ovalni obliki. Danes ta izstopa s svojo obliko, majhnostjo in skromno opremljeno notranjostjo. A pozor – muzej je odprt le čez poletne mesece.
Starejše novice
