FOTO: Na Čurkarijadi spekli in pojedli kar 180 kilogramov čurk

| v Lokalno

Na Čurkarijadi na Kogu 2026 spekli 180 kilogramov čurk.

Osrednja prireditev Antonovanja na Kogu Čurkarijada 2026 s kulinaričnim razvajanjem je v soboto, 17. januarja 2026, v telovadnico podružnične Osnovne šole Kog privabila veliko obiskovalcev od blizu in daleč.

Gre za najbolje ocenjeno kulinarično prireditev pod okriljem certifikata Jeruzalem Slovenija. Letos so spekli in pojedli 180 kilogramov čurk.

Promocija domače kulinarike in ohranjanje starih navad

Predsednik društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc je ponosen, da so se prireditve ob godu sv. Antona Puščavnika na Kogu tako dobro prijele in da so dosegli svoj namen, to je promocijo domače kulinarike, razvoj verskega turizma in ohranjanje starih navad.

Čurkarijada je potekala od 11. ure dalje, ko so bile na voljo čurke in lokalno vino kogovskih vinarjev. Letos so spekli 180 kilogramov čurk. Zraven pa kislo zelje in repa ter pogače.

Do slavnostne podelitve priznanj so glasbeno vzdušje ustvarjali Tamburaši Bisernica Društva upokojencev Ljutomer. Po uradnem delu so zaigrali Zavzeti muzikanti in etno folk glasbena skupina Bosi.

Na stojnicah so lokalni ponudniki ponujali svoje izdelke. Vsaka vstopnica je bila srečka za živega »gudeka« in tega je dobila domačinka s Koga Nives Miško.

Foto: Sonja Kamplet Rotar

Podelitev priznanj

Izdelovalci čurk so svoje ocenjene čurke na prireditvi ob spremljavi pesmi Matjašek je gujdeka kla prinesli na razstavni prostor pred odrom, sledila je podelitev priznanj. 

Od 32 vzorcev različnih čurk je bilo največ zlatih priznanj, kar priča o kakovosti te kulinarične dobrote.

Foto: Sonja Kamplet Rotar

Likovni natečaj

Pedagoška vodja podružnične šole Kog Sabina Jurkovič je dejala, da je odziv na likovni natečaj »Prašičereja na območju Prlekije in Medžimurja«, ki ga pripravljajo Osnovna šola Miklavž pri Ormožu in podružnična šola Kog ter Društvo Antonovanje na Kogu, vsako leto velik.

Letos je komisija ocenila 240 likovnih del v petih različnih kategorijah. Likovna dela so bila na ogled v telovadnici na Čurkarijadi ter letošnja novost: na ormoški tržnici. Otvoritev bo v petek, 23. januarja, ob 9. uri.

Foto: Sonja Kamplet Rotar

Gospodar čurk in visoki gosti

Pomembno vlogo pri vsej zgodbi ima društveni mesar Matjašek I. Kogovski – gospodar čurk, ki prireditev in kraje promovira doma in v tujini.

Obiskovalce sta pozdravila ormoški župan Danijel Vrbnjak in središki župan Toni Jelovica. Prisotna sta bila tudi poslanca Andrej Kosi in Anže Logar ter poslanka Eva Irgl.

Okrogla miza

Pred osrednjo Čurkarijado je bila tudi okrogla miza na temo »Dodana vrednost živilskih geografskih označb na področju gastronomskega turizma, na primeru Čurkarijade na Kogu 2«.

Dogajanje tudi v nedeljo

Druženje se je nadaljevalo v nedeljo, 18. 1. 2026, ko se je na tradicionalnem romanju k sv. Antonu Puščavniku na Kogu zbralo lepo število pohodnikov. Letošnja novost je bila kuhanje Matjašekovega kotla.

Štiri skupine: Turistično društvo Središče ob Dravi, občina Središče ob Dravi, Prleški biseri in Turistično narodopisno društvo Razkrižje so skuhali sedem kotlov, ki so jih obiskovalci z veseljem poskusili. Ni bilo določeno, kaj kuhajo, dobili so svinjino in nato pripravili jed v kotlu po svojem navdihu. 

Slovesnost pri sveti maši

Združeni cerkveni zbori so zapeli pri slovesni sveti maši za žive in pokojne živinorejce, zlasti prašičerejce ter zdravje pri živini. Maševal je duhovnik in teolog Ivan Štuhec. Na proščenju na kogovski tržnici so pevci skupaj zapeli Matjašek je gujdeka kla, obiskovalci pa so se družili ob stojnicah.

Glavni sponzorji prireditve so bili: podjetje Fagus GIS, občina Ormož, občina Središče ob Dravi.

Kaj je čurka?

Izraz čurka (kašnata klobasa) se uporablja na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja. Poznane so bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. 

Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah, so poznane tako po tipičnih mesnih, kakor tudi kašnatih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava teh razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in glede na obliko nadeva. 

Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani.

Foto: Sonja Kamplet Rotar

Preberite še

Komentarji

LUJS Z GRABE

Ma kake čurke neki(?) Temu se reče koline in ta prave so črne, s krvjo. Pa debela čreva ne smejo biti preveč oprana, da ostane v njih še nekaj "vitaminov"...

Komentarji

LUJS Z GRABE

Ma kake čurke neki(?) Temu se reče koline in ta prave so črne, s krvjo. Pa debela čreva ne smejo biti preveč oprana, da ostane v njih še nekaj "vitaminov"...

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Scena

Slovenija

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura