Od splavarjenja, veslanja in kopanja, do uživanja v raznoliki kulinariki ali spoznavanju kulturnega utripa obrečnih mest. Vsem tem doživetjem pod blagovno znamko Drava Bike se bo v prihodnje pridružilo novo, in sicer izpiranje zlata, ki ga v občini Starše razvijajo v sklopu projekta Zlata Drava.
Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot je z občino Starše že minulo soboto na kolesarskem izletu po trasi Dravske kolesarske poti izvedlo prikaz izpiranja zlata.
Dve skupini kolesarjev, ena iz Maribora in druga iz Ptuja, sta se podali do Zlatoličja, kjer se je odvila prava animacija zlatokopa projekta Zlata Drava. Zlato so izpirali, kot so to počeli še pred 2. svetovno vojno, ko se je okrog 200 izpiralcev zlata s to dejavnostjo tudi preživljalo.
Vidno zadovoljen s sobotnim dogodkom nam je podžupan Aleksander Furek, lokalni turistični vodnik in idejni vodja projekta ZlataDrava zaupal, »da mu je v veliko veselje, da je kot idejni vodja dočakal izvedbo prve delavnice v projektu ZlataDrava«.
Zgodbe o najdbah zlata v dravskih naplavinah segajo vse v šesto stoletje pred našim štetjem. Po predstavitvi zgodovine so za lopate in posebne posode za izpiranje poprijeli tudi udeleženci dogodka in že so sledili prvi navdušeni vzkliki ob svetlikanju prvih dravskih lusk.
Dravske luske pa za svoj unikatni nakit uporablja tudi ptujski izdelovalec nakita iz lesa Srečko Molk.
»Zlato je obstojna kovina, ki se jo da tudi enostavno oblikovati. Zlata ni veliko v človeški posesti, pa tudi težko je pridobivati novo zlato. Ker je redko in je hkrati obstojno, ga je najprej človek imel za nekaj lepega in močnega. Postopoma z razvojem družbe pa je zlato človek začel uporabljati kot enoto za menjavo različnih dobrin. Ker sta tu bila še na primer srebro in baker, kot menjalni sredstvi, je zlata enota bila namenjena menjavi dobrin višje vrednosti, predvsem menjavi posesti, drugih kovin, stekla, kož, lončevine in večjih količin hrane,« pa pravi Sašo Šantl iz Inštituta za vode Republike Slovenije, ki dobro pozna zgodovino zlatokopstva in potek izpiranja.
Zlata Drava obuja zgodbe o zlatokopih, s katerim želijo prenesti na naslednje rodove to kulturno-zgodovinsko izročilo o izpiranju zlata v Zlatoličju. S pričetkom naslednje kolesarske sezone se tako lahko turisti nadejajo novega doživetja ob Dravi, ki bo obogatil ponudbo na Dravski kolesarski poti.
Projekt Zlata Drava je na poziv Lokalne akcijske skupine Lastovica prijavila občina Starše, partnerji v projektu so še Gradnje Starše, Turistično društvo Starše in Športno društvo Zlatoličje.
Starejše novice
