Na Ptuju obeležili 650-letnico mestnega statuta.
V Galeriji Magistrat v mestni hiši na Ptuju je bilo danes odprtje razstave Ko se je na Ptuju pisalo leto 1376, s katero obeležujejo 650. obletnico najstarejšega ptujskega mestnega statuta. Dogodek, ki sta ga pripravila Zgodovinski arhiv na Ptuju in Mestna občina Ptuj, je dopolnila tudi okrogla miza, posvečena pomenu tega izjemnega pravnega dokumenta.
Statut kot pravni in družbeni odraz srednjeveškega Ptuja
Ptujski mestni statut iz leta 1376 velja za enega najpomembnejših zgodovinskih virov mesta, saj je v času svojega nastanka presegal lokalne okvire, danes pa predstavlja enega redkih ohranjenih pravnih dokumentov te vrste.
Rokopis, zapisan na 52 pergamentnih listih v srednje visoki nemščini in gotski pisavi, danes hranijo v knjižnici vojvode Avgusta v nemškem Wolfenbüttlu, kamor je prispel v 17. stoletju.
Statut v 195 členih ureja delovanje mesta in ponuja vpogled v razmerja med oblastjo salzburškega nadškofa, mestnimi uradniki ter meščani, ki so si prizadevali za urejeno življenje v mestu.
Zgodovina Ptuja je oživela na odprtju razstave
Na današnji otvoritvi je zbrane najprej nagovorila županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek, ki se je zahvalila vsem, ki so razstavo tako skrbno pripravili in ob tem dodala:
»Upam in verjamem, da si bodo ne samo naši gostje, ampak predvsem Ptujčani prišli pogledat to razstavo, da se bodo res zavedali, v kakšnem mestu živimo in bomo nanj vsi skupaj ponosni.«
Vsebino statuta, delček zgodovine mesta Ptuj in nastajanje razstave je nato osvetlil vodja razstave Dejan Zadravec.
Odprtje razstave sta glasbeno dopolnili učenki 5. razreda Glasbene in baletne šole Karola Pahorja Ptuj, Jana Bombek in Zala Pelcl, ki sta zaigrali na flavto. Njuna mentorica je Sara Klemenc, na klavirju pa ju je spremljala Marjeta Urbanič Rudolf.
Sporočilo, ki je še zmeraj aktualno
Današnjega dogodka se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, ki je ob tej priložnosti poudaril:
»Ptujski statut ni samo pravni red, ampak je tudi izraz naprednosti mesta. Mesta, ki si je znalo ureditev in svoja pravila oblikovati samo na temelju svojih danosti, svojih potreb in potreb skupnosti. Prav to je tisto sporočilo, ki seže preko stoletij do danes.
Ptujski statut nam danes govori o nečem, kar je mogoče videti zelo preprosto, ampak je v resnici zelo krho in se lahko hitro zlomi in poruši. Da skupnost ne more živeti brez pravil, ki ne bi bila zapisana, razumljiva in enaka za vse. Govori nam o tem, da oblast brez odgovornosti ni oblast, ampak je samo samovolja. Govori nam o tem, da je temeljni civilizacijski dosežek prav to, da se znamo dogovoriti, kako bomo živeli skupaj, kako se bomo organizirali in da je to dogovor, ki ga vsi spoštujemo.«
Dogodek je obogatila strokovna razprava o pomenu statuta
Na okrogli mizi, ki je sledila odprtju razstave, so o statutu, njegovem pomenu in mestu Ptuj v obdobju nastanka dokumenta spregovorili Marija Hernja Masten, Boris Hajdinjak, Lilijana Urlep, Branko Vnuk in Dejan Zadravec.
Razstava bo v Galeriji Magistrat na ogled do konca aprila 2026, nato pa se bo sredi maja preselila v prostore Zgodovinskega arhiva na Ptuju, kjer bo širši javnosti dostopna tudi v prihodnje.
Jana Kuhar
