Beyond Mura Distillery je mikrodestilarna gina v bližini Domžal. V njej ustvarjata zakonca Horvat, Prekmurca, ki sicer že nekaj časa živita v Ljubljani in okolici.
Gin jima je, kot pravita, prirasel k srcu, v njem pa združujeta najrazličnejše okuse in začimbe.
»Nekaj časa sem se z ginom zgolj ljubiteljsko ukvarjal, nato mi je prirasel k srcu«
Kot razloži Jernej Horvat, lastnik destilarne, se je nekaj časa z destilacijo gina ukvarjal zgolj ljubiteljsko in testiral različne kombinacije začimb, nato pa mu je ustvarjanje gina priraslo k srcu.
»Izdelke sva z ženo Nino potem delila s prijatelji ter bližnjimi in zaradi zelo dobre povratne informacije sva se odločila, da bova odprla mikrodestilarno,« pripoveduje.
Z eksperimentiranjem sta tekom časa razvila različne gine, ki imajo aromo po sivki, limonski travi, vrtnici.
»Ravno zaradi tega ustvarjanja in prostih rok mi je gin prirasel k srcu. Postopek izdelave je manj kompleksen kot na primer pri ostalih žganih pijačah ali proizvodnji piva in prostor primeren za gin sem lahko uredil doma,« še dodaja Horvat.
»Vsebuje le nekaj začimb, ampak kljub temu bogato in uravnoteženo aromo«
Na trgu je trenutno že veliko različnih ginov, vse od dražjih pa do cenejših, z različnimi aromami in različnih barv. Zato nas je zanimalo, kaj je posebnost Džina iz destilarne Beyond Mura Distillery.
»Posebnost najinega gina je ta, da vsebuje le nekaj začimb, ampak kljub temu bogato in uravnoteženo aromo po brinu in koriandru, ki pa se zaključi s cvetlično noto.
Prav tako ob nakupu gina Džin #1 priložimo modri cvet graha, s katerim lahko stranka obarva gin na modro. Po dodatku tonika se barva spremeni v roza, kar sproži vau efekt.
Ob nakupu Džin #2 pa priložimo cvet hibiskusa, ki obarva gin roza/rdeče. S tem se lahko dopolni izkušnja pri uživanju gina,« pojasnijo v destilarni.
Gin z okusom sivke, limonske trave, kamilice, ingverja ali vrtnice?
V ponudbi mikrodestilarne Beyond Mura Distillery so trenutno štirje različni gini. V osnovi sestavljeni iz brina in koriandra, a vsak od njih s posebno aromo in drugačno mešanico začimb.
»Džin #1 sestavljajo tako poleg brina in koriandra še sivka, limonska trava ter kamilica. Ta kombinacija daje sladko, cvetlično paleto arom, ki se zaključi s citrusno svežino.
Džin #2 pa dodatno sestavljajo še cvetovi vrtnice, limonska lupina ter rožmarin. Kombinacija začimb, ki daje cvetlično, sadno ter rahlo pikantno aromo,« razlaga lastnik destilarne.
Nekoliko drugačen je Džin #3, ki ga krasi sedem skrbno izbranih začimb. Od ostalih ginov v ponudbi pa se razlikuje v aromi in okusih, vsebuje tudi orientalske začimbe.
»Po aromi in okusu je bolj intenziven kot njegova predhodnika. Ob brinu in koriandru ga sestavljajo še sivka, pomarančna lupina, kardamom, ingver in piment.
Kombinacija kardamoma, pimenta in ingverja doda različne dimenzije pikantnih arom in s tem povzdigne okušanje gina na novo raven. Grenkobo in rahlo trpkost brinovih jagod pa omili nota citrusov, ki jo dodajo zdrobljena koriandrova semena ter pomarančna lupina.«
Četrti gin omejena serija v zlati barvi, v čast mednarodnemu priznanju
Kot razloži lastnik destilarne, je četrti gin iz ponudbe v zlati barvi, in sicer gre za omejeno serijo Džin #1.
»Džin #1 je osvojil bronasto priznanje na najbolj priznanem mednarodnem tekmovanju Craft Spirits Berlin 2022.
V ta namen sva naredila omejeno serijo, gin pobarvala z žafranom v zlato barvo in s tem počastila nagrado,« še pojasni.
Iz česa in kako se izdeluje gin?
Lastnika destilarne smo povprašali tudi o tem, kako se pravzaprav izdeluje gin, iz katerih sestavin in na kakšen način.
Kot nam pojasni, se za proizvodnjo gina uporablja etanol kmetijskega porekla, ki se ga dobi pri specializiranih dobaviteljih. Izdelujejo gin stila London dry gin.
Značilnost tega stila je ta, da ima primarno aromo po brinu. Po končni redčitvi do končne alkoholne stopnje pa se ne dodaja nobenih začimb.
»Pred začetkom proizvodnje se v kotel za destilacijo zameša etanol in vodo, v mešanici mora biti približno 40 odstotkov alkohola. Natehta in pripravi se tudi vse začimbe, katere se potem nasipa na sito, ki se nahaja nad zamešano tekočino.
Postopek destilacije se prične, kjer se zbira različne frakcije destilata. Za uživanje je primeren srednji tok. Najin postopek destilacije je tak, da hlapi alkohola potujejo preko začimb. Zadnji korak je redčenje destilata z destilirano vodo, nato sledi »staranje«, da se arome v ginu uravnotežijo,« razloži Horvat.
O imenu, odzivih strank in ciljih za naprej
Ime destilarne se nanaša na dejstvo, da sta lastnika Jernej Horvat in Nina Kardoš Horvat Prekmurca. Ime tako ponazarja povezanost obeh bregov reke Mure. Takšen je tudi logo, ki prikazuje štorkljo, simbol Prekmurja.
Kakšni pa so odzivi strank? Kot razložita lastnika sta v večini primerov naletela na pozitivno povratno informacijo, kar jima je dalo tudi občutek, da je gin dober in primeren za profesionalno proizvodnjo.
»Sva pa seveda resno vzela tudi vsak negativni odgovor. Vedno je prostor za izboljšave,« sta jasna.
Želita si, da bi njun gin postal prepoznaven tako na slovenski kot tudi tuji sceni, ter, da bi ga ljudje z veseljem uživali.
»Trenuten cilj je ta, da naju spoznata slovenska ter tuja scena gina in z njihovimi povratnimi informacijami izpopolniva najine recepte ter postopke.
Kratkoročna vizija je pa ta, da bi se predstavila na različnih festivalih in s tem razširila krog poznanstva. Hkrati pa je najina želja še, da ob prihajajočih toplih dnevih tudi v lokalih gostje uživajo ob gin tonikih z najinim ginom.«
Lastnika razmišljata tudi o tem, da bi v prihodnje svojo ponudbo obogatila še s kakšno vrsto gina ali pa morda drugo žgano pijačo.
»Razmišljam tudi o ginu z večjim številom začimb in drugim postopkom destilacije. Je pa do končnega produkta potrebno še nekaj eksperimentov. Nekje v daljnih mislih je proizvodnja vinjaka ali mogoče tudi viskija. Ampak to je trenutno samo misel,« še dodaja Horvat.
To je najboljši recept za »Džin«
Načinov postrežbe gina je veliko. Najpogosteje se ga postreže s tonikom, ledom in limono, predvsem v poletnih mesecih.
Lahko se ga pije tudi popolnoma čistega ali pa se gin uporabi v raznih mešanih pijačah. Pozimi se prileže tudi v obliki kuhanega gina.
»V kombinaciji s tonikom predlagam tonik brez dodanega sladkorja. S tem prideta aroma in okus gina bolj do izraza. Lahko se uporabi tudi za pripravo raznih koktejlov. V hladnejših dneh se prileže tudi v obliki kuhanega gina z dodatkom jabolčnega soka in medu.
Vedno več strank pa mi reče, da jim najbolj ustreza pitje čistega gina. Uživanje čistega gina omogoča okušanje pristnih arom, ki se jih dobi tekom destilacije,« pojasnita lastnika destilarne.
Recepte za pripravo nekaterih napitkov z njihovim ginom pa lahko najdete tudi na njihovi spletni strani.
Starejše novice
