V primeru jedrske nesreče imajo tudi v Mestni občini Ptuj pripravljen načrt za ukrepanje.
Mestna občina Ptuj ima v primeru jedrske ali radiološke nesreče pripravljen načrt, ki je usklajen z regijskim načrtom, sami ukrepi pa so v prvi vrsti odvisni od vrste in oddaljenosti jedrske nesreče.
Načrt zaščite in reševanja je izdelan na osnovi zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter v skladu z uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, splošno zakonodajo in izvedbenimi predpisi.
Viri nevarnosti
Viri nevarnosti so razdeljeni v pet skupin, in sicer na jedrske objekte (jedrske elektrarne, obrati za obdelavo obsevanega goriva, objekti za skladiščenje …), objekte, kjer se uporabljajo radioaktivni viri (industrija, bolnice, raziskovalne inštitucije), prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi, padec satelita z jedrskim reaktorjem ali satelita, ki ima na krovu radioaktivni material ter teroristične napade.
Možne ogrožajoče oblike in posledice jedrskih nesreč
Na levem bregu Save se nahaja Nuklearna elektrarna Krško, ki ima za preprečevanje jedrskih nesreč vgrajenih več varnostnih sistemov, katerih glavna naloga je preprečevanje nenadzorovanega uhajanja radioaktivnih snovi v okolico. V primeru nesreče je stopnja ogroženosti največja v pasu do nekaj deset kilometrov, v večji razdalji pa je odvisna od vremenskih razmer.
Naslednja oblika, ki lahko ogroža, so jedrske elektrarne v tujini. Na območju 1000 kilometrov od Slovenije je namreč kar 50 jedrskih elektrarn s 109 energetskimi reaktorji; nam najbližje so tiste na Madžarskem, Slovaškem, Češkem in v Nemčiji. Če so vremenske razmere neugodne, lahko posledice morebitnih nesreč občutimo tudi pri nas.
Kakšne so posledice jedrskih nesreč?
Ob jedrski nesreči se sprostijo radioaktivne snovi (radioaktivni plini in delci) pretežno v ozračje in se razširijo v obliki radioaktivnega oblaka v širše okolje. Stopnja ogroženosti ob tovrstni nesreči je odvisna od vrste plinov in količine izpušne aktivnosti radionuklidov (žlahtni plini in podobno).
Širitev je dalje odvisna od vremenskih razmer: radioaktivni delci se tako lahko usedajo ali pa s padavinami izpirajo na površine pod seboj.
Sevanje na človeka prehaja na tri načine: z vdihavanjem, zaužitjem (preko vode in hrane) in neposredno z obsevanjem iz radioaktivnega oblaka ali onesnaženih tal.
Trenutno stanje v Mestni občini Ptuj
Trenutna ocena je spodbudna, saj pristojne službe ugotavljajo, da se z rednim nadzorom stanje lahko obvladuje.
Zaradi oddaljenosti Ptuja od jedrskih elektrarn neposrednih posledic ni za pričakovati; možne so le tiste posredne, ki pa se jih lahko s pravočasnim obveščanjem in ustreznimi napotki zmanjša.
Zaradi možnosti posrednega učinka radioaktivnega oblaka bi prišlo do različnih posledic: nadaljnja ogroženosti ljudi, živali in rastja, možnost sevanja in s tem povezanih bolezni, socialne posledice in gospodarska škoda.
Načela zaščite in pomoči v primeru nesreče
Vsak ima pravico do zaščite, reševanja in pomoči, če je ogroženo njegovo življenje, zdravje ali premoženje, reševanje človeških življenj pa ima prednost pred vsemi drugimi dejavnostmi.
Občina za pomoč, reševanje in zaščito uporabi svoje sile in sredstva; kadar le-ta iz kakršnega koli razloga niso zadostna, se vključijo sosednje lokalne skupnosti in regijski nivo. Tako občina kot država morata zagotoviti, da je prebivalstvo pravočasno in objektivno obveščeno o nevarnosti naravnih ali drugih nesreč ter vseh potrebnih ukrepih.
Kdaj se občinski načrt uporabi?
Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči se aktivira ob dejanski nesreči, ko Nuklearna elektrarna Krško razglasi splošno nevarnost ali ob nesrečah v jedrskih elektrarnah v tujini s čezmejnimi vplivi, pri katerih bi prišli do večjega izpusta radioaktivnih snovi v okolje.
Nalogo obveščanja javnosti ob nesrečah prevzame občina. Za območje podravske regije obveščanje javnosti izvajajo poveljnik civilne zaščite za Podravje, vodja Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ptuj in drugi organi, ki imajo svoje organizacijske enote v regiji, v skladu s svojimi pristojnostmi. Omenjeni obveščajo tudi širšo javnost.
Za dodatno obveščanje je zadolžena tudi lokalna skupnost, ki mora podatke objaviti v javnih občilih.
O pripravljenosti in aktiviranju civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč iz lokalne pristojnosti odloča poveljnik civilne zaščite občine, o pripravljenosti in aktiviranju regijskih sil pa poveljniki civilne zaščite regije.
Poveljnik civilne zaščite občine lahko zaprosi za državno pomoč, ta pa obsega storitve strokovnjakov, pomoč reševalnih služb in enot, zagotavljanje posebne zaščitne in reševalne opreme, pomoč v hrani, pitni vodi, obleki, zdravilih in podobno, pa tudi pomoč pri oskrbi živine in zagotavljanju finančne pomoči.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja kot enoten sistem na lokalni, regionalni in državni ravni, pri čemer imajo posamezni lokalni organi ‒ župan(ja), poveljnik civilne zaščite, strokovna služba občinske uprave ‒ natanko določene naloge.
Ukrepi radiacijske zaščite
Ti ukrepi so prepoved uporabe pitne vode in prepoved uživanja nekaterih živil; zaščita živali in krme; dekontaminacija; uporaba tablet kalijevega jodida; omejitev paše, gibanja na prostem in tako dalje.
Zaščitni ukrepi pri jedrski nesreči v tujini so poostren in povečan nadzor okolja in hrane, zaščita Slovencev v prizadetih državah, prepoved uvoza iz teh držav, priporočila glede potovanj v te države, poostren nadzor radioaktivnosti na mejah in podobno.
Ob hudih nesrečah znotraj obsega 300 kilometrov in neugodnih vremenskih razmerah je možna tudi uporaba tablet kalijevega jodida (te ščitnico zavarujejo pred nevarnostjo radioaktivnega joda).
Osebna in vzajemna zaščita
Da bi lahko občani uspešno izvajali ukrepe za zaščito svojega zdravja in življenja, morajo biti seznanjeni z učinki sevanja in njegovo nevarnostjo. Za osebno in vzajemno zaščito je zadolžena občina, ki v ta namen organizira svetovalno službo, praviloma sestavljeno iz vrst prostovoljcev ‒ zlasti psihologov, sociologov, socialnih in zdravstvenih delavcev.
