Kako se živi v Ljudskem vrtu? Štefanija Gajšek razkriva, kaj prebivalce najbolj pesti

V prihodnjih tednih bomo na Ptujinfo predstavili vseh osem četrtnih skupnosti Mestne občine Ptuj in se pogovarjali z njihovimi predsedniki o življenju v posameznih delih mesta, največjih težavah, opravljenih investicijah in željah za prihodnost.

Serijo začenjamo v Četrtni skupnosti Ljudski vrt, eni večjih in gosto poseljenih ptujskih četrti. Njena predsednica Štefanija Gajšek med največjimi izzivi izpostavlja promet in parkiranje, veliko vrednost pa pripisuje zelenim površinam in prostorom, kjer se lahko srečujejo različne generacije.

»Naša četrt je precej velika in gosto poseljena, velik del predstavljajo bloki. Zato so pri nas pomembne predvsem stvari, ki vplivajo na vsakdanje življenje – da je okolica urejena, da imamo zelene površine, igrala in prostor za druženje, pa seveda dovolj varne ceste, pločnike in parkirišča,« življenje v četrti opisuje Gajšek.

Ob tem poudarja, da je Ljudski vrt živahen del mesta, saj so na območju šola, športne in rekreacijske površine, v četrti pa živi veliko družin z otroki.

Ljudski vrt postal pomemben prostor druženja

Med spremembami zadnjih let predsednica izpostavlja predvsem vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo. Posebej zadovoljni so po njenih besedah z razvojem območja samega Ljudskega vrta.

»Zelo smo veseli tudi vsega, kar se je uredilo v samem Ljudskem vrtu. Dobili smo nova igrala in doživljajski park, urejale so se poti, trim steza in druga oprema, postavljen je bil tudi gostinski objekt s sanitarijami. Ta prostor je danes res dobro obiskan. Sem prihajajo otroci, starši, starejši, sprehajalci in rekreativci. Za nas, ki živimo večinoma v blokih, so takšne površine še toliko bolj pomembne.«

Na območju Ljudskega vrta sta bila urejena tudi igrišče in Skate park Ptuj, za kar je bilo skupaj namenjenih več kot 213.000 evrov. Za doživljajski park, prenovo drevesne strukture, gostinski objekt s sanitarijami, igrala, tudi igrala za invalide, trampoline ter različna vlaganja v Osnovno šolo Ljudski vrt pa skoraj 298.000 evrov.

Več kot tri milijone evrov za cestno infrastrukturo

Med večjimi vlaganji v četrti izstopa cestna infrastruktura. Urejenih je bilo več kot tri kilometre cest, vrednost vlaganj pa je presegla tri milijone evrov.

Med projekti so cesta C v Rabelčji vasi, Peršonova ulica, Ulica 5. prekomorske, Vodova in del Osterčeve ulice, Ulica Anice Kaučevič ter odseka Na Jasi. Pripravljala se je tudi dokumentacija za povezovalno cesto med Peršonovo in Volkmerjevo cesto.

Na Ulici 5. prekomorske je bil zamenjan vodovod, vrednost del je znašala dobrih 302.000 evrov, na Langusovi ulici pa je bila urejena javna razsvetljava.

Pomemben del vlaganj na območju četrti predstavlja tudi Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj. Za obnovo in dograditev gasilskega doma ter sofinanciranje več gasilskih vozil in gasilsko-reševalnega čolna je bilo skupno namenjenih več kot milijon evrov.

Izvedeni so bili tudi ukrepi na področju poplavne varnosti, med drugim suhi zadrževalnik, ureditev ribnika in zaščita brežin ter krajinska ureditev z urbano opremo.

Promet in parkiranje ostajata med največjimi izzivi

Kljub opravljenim investicijam težav v tako veliki četrti ne zmanjka. Največ pobud prebivalcev je po besedah Gajšek povezanih prav z vprašanji, ki jih občani občutijo vsak dan.

»Največ pripomb in predlogov je povezanih s prometom, parkiranjem, cestami in pločniki, javno razsvetljavo ter urejanjem okolice. Pri tako velikem številu ljudi tudi ni mogoče pričakovati, da bomo imeli vsi enake želje. Poskušamo pa prisluhniti in potem skupaj pogledati, kaj je najbolj potrebno.«

Promet in parkiranje bosta po njeni oceni verjetno tudi v prihodnje ostala med večjimi izzivi četrti.

Gajšek: Ni toliko pomembno, po kateri poti pride predlog

Gajšek sodelovanje z Mestno občino Ptuj ocenjuje kot dobro. Pobude stanovalcev obravnavajo tudi na svetu četrtne skupnosti in jih nato posredujejo občini.

»Z občino se potem dogovorimo, kaj se lahko naredi in kaj mora še malo počakati. Mislim, da je pomembno predvsem to, da imamo možnost povedati, kaj v naši četrti potrebujemo, in da se stvari tudi premikajo.«

V času participativnega proračuna so nekatere želje prebivalcev uresničevali tudi po tej poti, danes pa sistem deluje nekoliko drugače. Občani predsednico pokličejo, pridejo na sestanek ali se obrnejo neposredno na občino.

»Saj na koncu niti ni toliko pomembno, po kateri poti pride predlog, ampak da pride do tistih, ki ga lahko rešijo. Veliko manjših stvari se tako uredi sproti, pri večjih pa je seveda treba počakati, da pridejo na vrsto in da je za njih zagotovljen denar.«

Kakšen naj bo Ljudski vrt čez pet let?

Velikih besed o prihodnosti predsednica četrtne skupnosti ne uporablja. Želja je predvsem nadaljevati postopno urejanje območja ter ohraniti in nadgrajevati zelene in skupne površine.

»Za prihodnja leta si želimo predvsem, da bi še naprej urejali četrt po korakih. Promet in parkiranje bosta pri nas verjetno vedno med večjimi izzivi, želimo pa si tudi čim več urejenih zelenih in skupnih površin.«

Merilo uspeha je zanjo precej preprosto.

»Če bomo čez pet let lahko rekli, da je četrt še bolj urejena, varna in prijetna za ljudi, ki tukaj živimo, bomo zadovoljni.«