Krajani pravijo, da intenzivna kmetijska dejavnost povzroča škodo in poslabšuje kakovost bivanja, občina pa izpostavlja zahtevne razmere in omejene pristojnosti.
Stanovalci območja Mestni vrh, predvsem v okolici hišnih številk 91 in 92, ponovno opozarjajo na dolgoletno problematiko, za katero pravijo, da je pristojnim znana že približno 20 let. Po njihovem mnenju dosedanji odzivi ne prinašajo konkretnih rešitev, zato od občine pričakujejo jasne odgovore in ukrepe.
Kot je v svetniški pobudi Mestni občini Ptuj zapisal Dejan Rožmarin iz svetniške skupine Nova Slovenija, se krajani že dlje časa soočajo s posledicami intenzivne kmetijske dejavnosti na državni parceli v neposredni bližini njihovih domov.
»Na vas se obračam v imenu stanovalcev območja Mestni vrh s pobudo ter vprašanji glede dolgoletne problematike, s katero je občina po našem vedenju seznanjena že približno 20 let,« je zapisal Rožmarin.
Rožmarin: Obdelovanje zemljišča ima za okoliške prebivalce številne negativne posledice
»Takšna raba zemljišča ima za bližnje stanovalce negativne posledice, saj prihaja do uničevanja premoženja, poslabšanja kakovosti bivanja, negativnih vplivov na psihično zdravje stanovalcev in degradacije celotnega območja. V praksi to pomeni, da imata država in najemnik od tega finančno korist, medtem ko občani utrpimo škodo,« je poudaril.
Krajane zanima, ali lahko občina v okviru svojih pristojnosti ukrepa učinkoviteje ter katere konkretne ukrepe namerava sprejeti za zaščito kakovosti bivanja na tem območju. Poleg tega opozarjajo tudi na vprašanje plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, če na območju ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja za določene posege.
Preberite še:
Na občini so območje v preteklosti že večkrat pregledali in obravnavali
»Na območju Mestnega vrha 91 in 92 smo v preteklosti opravili več ogledov na pobudo prijaviteljev in predlagali izvedbo smiselnih zaščitnih ukrepov,« pojasnjujejo.
Ob tem poudarjajo, da gre za plazovito območje, kjer je iskanje rešitev zelo zahtevno.
»Gre za plazovito območje s srednjo in veliko verjetnostjo pojavljanja plazov. Zaradi obsega območja je nemogoče odločiti, kje pričeti z načrtovanjem zaščitnih ukrepov in kje se bodo ti končali ter kolikšen obseg sredstev bo potreben,« navajajo na občini.
Vprašljiva tudi njihova pristojnost
»Občine smo dolžne izvajati sanacijo in vzdrževanje v naravnih nesrečah poškodovane lastne infrastrukture. Pri objektih v privatnem lastništvu pa lahko ukrepamo, ko se zgodi naravna nesreča in pride do poškodb objekta, ki ni več primeren za bivanje, ali ob neposrednem ogrožanju objekta s strani grozečega plazu,« so še zapisali v odgovoru.
Krajani pričakujejo, da bodo pristojni po letih opozarjanja vendarle predstavili konkretne rešitve in časovnico za njihovo izvedbo.
