Bralci Ptujinfo ste za naj učiteljico Ptuja in okolice izbrali Tamaro Slana iz Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj. Zanjo je glasovalo 26,6 odstotka bralcev, s svojim delom pa se že desetletje vsakodnevno posveča najmlajšim šolarjem.
Tamara je svojo poklicno pot na Osnovni šoli Ljudski vrt začela že s prakso, nadaljevala s pripravništvom in nato s prvo zaposlitvijo. Sprva je opravljala različna nadomeščanja, nato pa ostala v šolskem okolju, kamor se vrača vsak dan.
Danes poučuje v prvi triadi osnovne šole. Z otroki tako preživi njihova prva tri leta šolanja, pri tem pa se po njenem mnenju vloga učitelja nikakor ne konča zgolj pri posredovanju znanja.
Za učenje moraš nekaj znati, za vzgajanje pa moraš nekdo biti
Tamara meni, da je odločitev za učiteljski poklic lahko posledica zelo različnih življenjskih izkušenj. Nekoga k njemu pripelje učitelj, ki mu je v otroštvu predstavljal pozitiven zgled, drugega pa prav nasprotna izkušnja, želja, da bi sam stvari počel drugače.
»Mislim, da je učiteljski poklic zelo specifičen in dvomim, da te vanj zanese po naključju. Na to ne gledam kot na poklic, ampak kot na poklicanost, s katero pride velika odgovornost,« razmišlja.
Prav zaradi vpliva, ki ga ima lahko odrasel človek na otroka, je pri svojem delu še posebej natančna in pozorna. Dober učitelj po njenem mnenju ni nekdo, ki zgolj izpolnjuje učni načrt in sledi kurikulumu, pripravlja ure in preverja znanje, temveč nekdo, ki v svojem delu vidi globlji smisel in se zaveda, da konkretno vpliva na življenje otrok.
»Pri srcu mi je rek, da za učenje moraš nekaj znati, za vzgajanje pa moraš nekdo biti. Na Univerzi Alma Mater Europaea trenutno opravljam inovativno specializacijo v smeri logopedagogike, ki nas uči predvsem, da osmislimo stvari, ki jih počnemo v življenju.«
Največja nagrada je, ko otrok dojame nekaj novega
Pri poučevanju jo najbolj izpolnjujejo trenutki, ko opazi, da je pozitivno vplivala na otrokov razvoj.
»Najlepše mi je, ko vidim, da sem v otroku nekaj premaknila. Ne samo v smislu znanja, ampak da začne verjeti vase, da spremeni nek odnos do nekoga ali nečesa in da se začne razvijati v pozitivni smeri. To je zame največja nagrada,« pove.
Pri tem se zaveda tudi odgovornosti, ki jo prinaša učiteljski poklic. Učitelj lahko otroka zaznamuje na zelo pozitiven ali negativen način. Zato se ji zdi pomembno, da se učitelji zavedajo, da njihovo delo sega precej dlje od posamezne šolske ure.
Prevladujejo lepi trenutki
Ob lepih trenutkih pa učiteljski poklic prinaša tudi izzive. Med njimi Tamara izpostavlja predvsem birokracijo in administrativne obveznosti, pa tudi občutek, da širša družba pogosto ne vidi vsega dela, ki ga učitelji opravijo zunaj učilnice.
»Veliko je birokracije in administracije. Vsakodnevno bijemo bitko s tem, da svoje delo nenehno dokazujemo, razlagamo in beležimo.«
Učiteljski poklic je lahko tudi čustveno zahteven, saj se težave otrok pogosto prenesejo tudi zunaj šolskih zidov.
»Če si empatičen učitelj, marsikatero stvar odneseš domov. Včasih bi otroku želel pomagati še bolj, pa ne moreš narediti več, kot si že,« pojasnjuje.
Kljub temu je s svojim delom zelo zadovoljna in v njem uživa. Na šolo se, kot pravi, vrača z veseljem. »Če mi ne cenimo tega poklica, ga tudi nihče drug ne bo,« poudarja.
Tehnologija naj bo pomoč, ne zamenjava za osnovo
Sodobna šola se medtem hitro spreminja. Digitalizacija je postala pomemben del učnega procesa, zato mora biti tudi učitelj pripravljen slediti času in poznati tehnologijo, ki jo lahko smiselno vključi v pouk.
Kot nadgradnjo pouka, denimo pri interaktivnih igrah in drugih dejavnostih, na OŠ Ljudski vrt uporabljajo interaktivno tablo. A še posebej pri najmlajših Tamara s tehnologijo ne želi pretiravati. Osnova mora po njenem mnenju še vedno ostati klasično učenje.
»Tehnologija mora biti dopolnilo. Ne sme prevzeti vsega. Pri majhnih otrocih se mi zdi pisanje na roko še vedno zelo pomembno in temeljno,« pravi.
Pri otrocih v prvi triadi sicer ne opaža tolikšnih težav s telefoni kot pri starejših učencih. Priznava, da tehnologijo uporablja tudi sama, a vidi razliko predvsem v tem, da odrasel človek tehnologijo uporablja bolj zavestno in njeno uporabo lažje omejuje.
Več prostora za odnose in strokovno pomoč
Če bi lahko spremenila del šolskega sistema, bi uvedla predvsem več prostora za socialne in čustvene vidike odraščanja. Meni, da bi morali že v prvi triadi imeti posebej namenjene ure, ki bi bile posvečene razredni skupnosti in odnosom med otroki.
Takšne vsebine se sicer pojavljajo tudi pri drugih predmetih, vendar bi si želela, da bi bil zanje v urniku namenjen tudi poseben termin.
Druga sprememba bi po njenem mnenju lahko bila vzpostavitev zunanjih strokovnih ekip, ki bi lahko šolam pomagale pri vedno zahtevnejših vedenjskih in čustvenih težavah otrok.
»Mi smo v prvi bojni liniji. Vedno več je različnih problemov, s katerimi se srečujemo, in niso vsi znotraj naših kompetenc.«
Šola ima sicer svetovalno službo, za katero je zelo hvaležna, vendar bi bila po njenem mnenju dobrodošla dodatna pomoč. Otroci in njihovi starši bi tako imeli dostop do različnih strokovnjakov, učitelji pa več podpore pri situacijah, ki presegajo njihovo osnovno pedagoško delo.
Prav v tem vidi tudi bistvo svojega pogleda na učiteljski poklic. Znanje je pomembno, vendar samo po sebi ni dovolj. Učitelj mora otroka najprej videti kot človeka in se zavedati, da lahko s svojim odnosom vpliva na njegovo nadaljnjo pot.
