Na nebu smo lahko včeraj opazovali delni Sončev mrk. S Ptujskega gradu je spektakularen prizor opazovali kar 150 ljudi.
Vso pozornost sta včeraj na nebu znova pritegnila Sonce in Luna. Sončev mrk velja za enega od najbolj osupljivih pojavov, do njega pa pride, ko se Luna premakne čez ploskvo Sonca.
To pomeni, da je Luna takrat med Zemljo in Soncem. Poznamo delne in popolne Sončeve mrke.
V Sloveniji smo zadnji Sončev mrk lahko opazovali leta 1999, naslednji pa bo šele leta 2081.
Ste ga tudi vi opazovali?
Celotna dolžina mrka je trajala 129 minut, osrednji dogodek pa se je zgodil ob 12.21.
Takšna je bila časovnica včerajšnjega mrka:
11.17 Začetek mrka, prvi stik Lune in Sonca.
12.21 Največji mrk, Luna bo najbližje središču Sonca. Navidezni premer Lune bo takrat 0,53 stopinj. Navidezni premer Sonca pa bo takrat 0,52 stopinj.
12.38 Luna bo najvišje nad obzorjem.
12.41 Sonce bo najvišje nad obzorjem.
12.49 Bo mlaj Lune od Zemlje oddaljen 376.369 kilometrov.
13.26 Konec mrka, zadnji stik Lune in Sonca.
Skupina za astronomijo Kasiopeja, ki deluje znotraj IPA Regionalnega strokovnega kluba policistov Štajerska, je včeraj izvedla astronomsko opazovanje delnega Sončevega mrka na Ptujskem gradu.
Dogodek je na Ptuj privabil kar 150 obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Poljske.
Oblaki so nekaj časa oteževali pogled, a se je kmalu razjasnilo
Albin Gradišnik, sicer del skupine za astronomijo, je dejal, da so Sončev mrk nekaj časa zakrivali oblaki. Ta čas so izkoristili, da so obiskovalcem predstavili, kako pride do Sončevega in Luninega mrka, predstavili so jim Saroški cikel in razne druge pomembne pojave, ki spremljajo mrk.
A kmalu je skozi oblake pokukalo Sonce, pogled na mrk pa je postal jasen.
Naslednji delni Sončev mrk bomo lahko opazovali 29. marca 2025, ko bo Luna zakrila 11 odstotkov Sončevega premera. Še bolj zanimiv pa bo mrk 2. avgusta 2027, ko bo Luna nad Ptujem zakrila kar 62 odstotkov Sončevega premera.
