Občane Šentilja v novem krožišču že nekaj dni pozdravlja zanimiva skulptura, ki pa ni nastala izpod človeških rok. Gre za umetnino narave, ki je bila najdena na območju občine, z minimalnim posegom pa jo je dodelal občan, kiparski umetnik Leopold Methans.
»Konkrecija oziroma septarija je bila najdena pred desetimi leti v občini Šentilj, in sicer na območju Spodnje Velke, kjer je med ravnanjem zemlje za njivo čisto po naključju pogledala iz zemlje. Predvideva se, da naj bi bila stara okoli 3000 let,« za Mariborinfo pojasnjujejo na šentiljski občini.
Kaj je septarijska konkrecija?
Konkrecija je masa sedimentne kamnine, v kateri je mineralni cement zapolnil pore, se pravi praznine med zrni sedimenta. Konkrecije so pogosto ovalne ali okrogle, čeprav so možne tudi nepravilne oblike. Beseda konkrecija je nastala iz latinskih besed con, ki pomeni skupaj, in crescere, ki pomeni rasti. Konkrecije nastajajo v sloju že deponiranega sedimentnega strata, običajno v njegovi zgodnji zgodovini, še preden se je preostali del sedimenta strdil v kamnino.
Septarijske konkrecije ali septarijski noduli so konkrecije, ki vsebujejo oglate votline ali razpoke, imenovane septarije, napolnjene z drugim mineralom, na primer kalcitom. Beseda je nastala iz latinske besede septum, ki pomeni delitev in se nanaša na razpoke oziroma špranje v kamnini.
Konkrecije so nastale iz mineralov, ki so se odlagali okrog nekakšnega jedra.
»Gre za posebnost v naravi, tako imenovane septarijske konkrecije, so konkrecije, ki vsebujejo oglate votline ali razpoke, imenovane septarije, napolnjene z drugim mineralom, na primer kalcitom. Procesi, ki so ustvarili septarije, so še vedno nepojasnjeni, obstaja tudi več teorij,« dodajajo na občini.
Zapisi iz 18. stoletja dokazujejo, da so se konkrecije dolgo časa obravnavale kot geološke zanimivosti. Zaradi zelo različnih in nenavadnih oblik, velikosti in sestav so jih imeli za dinozavrova jajca, živalske in rastlinske fosile (psevdo fosili), nezemeljske naplavine ali človeške artefakte.
Precej pogosto so nastale z vsedanjem večje količine cementnega materiala okrog jedra, ki je pogosto organskega izvora, na primer lista, zoba, dela školjčne lupine ali fosila. Zbiralci fosilov zato pogosto odpirajo konkrecije in v njih iščejo živalske ali rastlinske fosile.
Najbolj nenavadna dokumentirana jedra konkrecij so bili naboji, bombe in šrapneli iz druge svetovne vojne, ki so jih našli v sideritnih konkrecijah v angleških obalnih slanih močvirjih
Več podrobnosti o nenavadni najdbi, ki odslej krasi šentiljsko krožišče, je predstavljeno v razstavi Regionalnega turističnega središča Šentilj, ki se nahaja na starem mejnem prehodu Šentilj.
Starejše novice
