Dragoceni reformacijski tiski na Ptuju.
Dan reformacije, ki ga v Sloveniji obeležujemo 31. oktobra, je državni praznik, posvečen začetkom protestantskega gibanja v 16. stoletju in njegovemu vplivu na slovensko kulturo.
Osrednja figura reformacije je Martin Luther, nemški teolog, ki je izpostavil zlorabe v Katoliški cerkvi. V slovenskem prostoru je reformacija pomembna predvsem zaradi prispevka protestantov k razvoju slovenskega jezika in pismenosti.
Prvi slovenski prevodi Svetega pisma in druge verske knjige so postavili temelje za slovenski knjižni jezik. Takrat se je razmahnilo slovensko slovstvo in šolstvo, odprta je bila prva javna knjižnica in zasnovana cerkev slovenskega jezika. V tem času smo dobili tudi prvo papirnico in prvo tiskarno na slovenskih tleh.
Pomembne reformacijske tiske hranita tudi Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju in ptujska minoritska knjižnica.
Nepravilnosti v cerkvi
Kot je na portalu Kamra zapisala Melita Zmazek, zaposlena v ptujski knjižnici, je reformacijsko gibanje globoko poseglo v tedanje cerkvene, politične, socialne in kulturne razmere, razdelilo dotlej enoten zahodni krščanski svet in spremenilo versko podobo Evrope.
Spočeli so ga gospodarski in družbeni razvoj tistega časa, politična nasprotja med plemstvom in vladarjem, zlasti pa številne nepravilnosti v cerkvi.
Z reformacijo naj bi se odpravile vse napake in zlorabe v njej, obnovilo in poglobilo naj bi se versko življenje, cerkev pa naj bi se vrnila k prvotnemu krščanstvu. Temeljnim reformnim točkam so se kmalu pridružile še zahteve po ukinitvi celibata, razpustitvi samostanov in ukinitvi plačevanja nadarbin župnikom.
Biblija mora biti razumljiva slehernemu verniku
Zmazek je zapisala zgodovinska dejstva in nato pojasnila, kateri pomemben reformacijski tisk hranimo na Ptuju.
Zapisala je, da je reformacijo širših razsežnosti leta 1517 sprožil nemški avguštinski menih Martin Luther. 31. oktobra 1517 je na vrata grajske cerkve v Wittenbergu pribil 95 tez, v katerih je pozval k reformi teologije in praks v Rimskokatoliški cerkvi.
Zavrnil je trgovanje z odpustki in ovrgel predstavo o cerkvi kot visoko nad vernika postavljeni posrednici med bogom in zemljo. Za edini vir verovanja je postavil Biblijo, ki mora biti razumljiva slehernemu verniku in zato prevedena v ljudski jezik, za edino sredstvo zveličanja pa razglasil človekovo vero.
V skladu s temi načeli se je lotil prevoda Biblije v nemški jezik. Luthrova Biblija, ki je izšla leta 1534 v Wittenbergu, je med ljudmi dosegla velik uspeh (to je bil prvi prevod celotne Biblije v nemški jezik).
Iz Nemčije se je protestantizem razširil v Slovenijo
Reformacijsko gibanje se je iz Nemčije hitro razširilo po vsej Evropi. Pojavili so se številni reformatorji in protestantski pisci, ki so zaslužni za preobrazbo nacionalnih cerkva, jezikov in književnosti.
Pri Slovencih so to bili Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič, Sebastjan Krelj, Peter Pavel Vergerij in Peter Bonomo.
V času od 1550 do 1595 so slovenski protestanti izdali okoli 56 knjig, s katerimi so ustvarili slovenski knjižni jezik. Poleg katekizmov, pesmaric, koledarja, prevodov Svetega pisma (najpomembnejši je Dalmatinov prevod celotnega Svetega pisma, 1584) ter cerkveno-upravnih in doktrinarnih spisov so pripravili še dela, ki niso imela verskega namena in vsebine: prvo slovnico slovenskega jezika (Adam Bohorič, Articae horulae, 1584), učbenike in Slovar štirih jezikov (Hieronim Megisser, Dictionarium quatuor linguarum, 1592), v katerem je bilo prvič zajeto tudi slovensko besedišče.
Mesto Ptuj se ponaša z nekaj dragocenimi tiski slovenskih protestantov: s Trubarjevimi prevodi Svetega pisma iz let 1557, 1560 in 1561, ki jih hrani ptujska minoritska knjižica, in z dvema izvodoma Dalmatinove Biblije (1584), ki ju hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.
